Page 176 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 176
ka 27: Argumenti za in proti soodločanju pomoči potrebnih (predstavljeni so argumenti
po kategorijah 2. reda).
Distribucija deležev argumentov (oz. kombinacij odgovorov) za soudeležbo pomoči
potrebnih pri skupinskemu odločanju se med skupinama osnovnošolcev in srednješolcev
značilno razlikuje (χ2 = 97,11; p = ,000). Osnovnošolci so pogosteje navajali argu-
(7,868)
mente kategorij 3 (pravice, norma) in 13 (ne vem, brez argumenta), srednješolci pa odgo-
vore kategorij 2 (skupnost), 4, 5, 6 in 7. Tudi pri teh starostnih razlikah v argumentaci-
ji pogojev skupinskega odločanja se kaže razvojna razlika v zavzeti socialni moralni per-
spektivi, podobno kot pri argumentaciji rešitve skupinske dileme (prejšnji razdelek). Ar-
gumenti osnovnošolcev pogosteje odražajo normativna pričakovanja (3. stopnja po Kohl-
bergu), argumenti dijakov pa pogosteje izhajajo iz zahtev skupnosti kot sistema pravil, ki
urejajo družbene odnose med njenimi pripadniki (4. stopnja po Kohlbergu).
Argumentacija soudeležbe pomoči potrebnih pri odločanju se med mladostniki, ki so
reševali A oz. B različico dileme, ni značilno razlikovala. Prav tako med obema različicama
ni razlik v številu navedenih argumentov niti med izbirami odgovorov »Da« oz. »Ne«.
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano s preferenčnim načinom re-
ševanja težav v razredu, ki so ga mladostniki navedli pri drugem vprašanju. Mladostniki,
ki so menili, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upoštevati tudi predloge tistih di-
jakov, ki nimata denarja za izlet, in tisti, ki so menili, da to ni potrebno, so se medseboj-
no statistično značilno razlikovali v preferenčnem načinu reševanja konfliktov v razredu
po kategorijah 2. reda).
Distribucija deležev argumentov (oz. kombinacij odgovorov) za soudeležbo pomoči
potrebnih pri skupinskemu odločanju se med skupinama osnovnošolcev in srednješolcev
značilno razlikuje (χ2 = 97,11; p = ,000). Osnovnošolci so pogosteje navajali argu-
(7,868)
mente kategorij 3 (pravice, norma) in 13 (ne vem, brez argumenta), srednješolci pa odgo-
vore kategorij 2 (skupnost), 4, 5, 6 in 7. Tudi pri teh starostnih razlikah v argumentaci-
ji pogojev skupinskega odločanja se kaže razvojna razlika v zavzeti socialni moralni per-
spektivi, podobno kot pri argumentaciji rešitve skupinske dileme (prejšnji razdelek). Ar-
gumenti osnovnošolcev pogosteje odražajo normativna pričakovanja (3. stopnja po Kohl-
bergu), argumenti dijakov pa pogosteje izhajajo iz zahtev skupnosti kot sistema pravil, ki
urejajo družbene odnose med njenimi pripadniki (4. stopnja po Kohlbergu).
Argumentacija soudeležbe pomoči potrebnih pri odločanju se med mladostniki, ki so
reševali A oz. B različico dileme, ni značilno razlikovala. Prav tako med obema različicama
ni razlik v številu navedenih argumentov niti med izbirami odgovorov »Da« oz. »Ne«.
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano s preferenčnim načinom re-
ševanja težav v razredu, ki so ga mladostniki navedli pri drugem vprašanju. Mladostniki,
ki so menili, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upoštevati tudi predloge tistih di-
jakov, ki nimata denarja za izlet, in tisti, ki so menili, da to ni potrebno, so se medseboj-
no statistično značilno razlikovali v preferenčnem načinu reševanja konfliktov v razredu
