Page 178 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 178
ilnost za individualne potrebe in socialne norme med mladostniki, ki se udeležujejo
javnih debat ali na druge načine javno izražajo svoja stališča.
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano tudi s kulturo šole. Mlado-
stniki, ki so ali niso soglašali z udeležbo učencev brez denarja pri skupnem odločanju v
razredu, so se med seboj statistično značilno razlikovali v zaznavanju kulture šole: par-
ticipativne kulture (ANOVA: F(1,802) = 8,16; p = ,004) in elitistične kulture (F(1,802) =
11,59; p = ,001). Višjo stopnjo participativne in nižjo stopnjo elitistične kulture šole so
zaznali mladostniki, ki so soglašali, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upošte-
vati tudi predloge učencev brez denarja (participativna kultura: Mda = 16,01; SDda = 4,76
oz. Mne = 17,63; SDne = 5,02; elitistična kultura: Mda = 8,65; SDda = 2,34 oz. Mne = 9,58;
SDne = 2,62). Kultura šole, ki poudarja vključevanje, sprejemanje in sodelovanje učencev
v šoli, spodbuja tudi njihovo prepoznavanje pravice do soudeležbe vseh pri skupinskem
odločanju.
Mladostniki, ki so različno argumentirali udeležbo učencev brez denarja pri skupnem
odločanju v razredu, so se med seboj statistično značilno razlikovali v zaznavanju kulture
šole: participativne kulture (F(7,833) = 8,16; p = ,011) in elitistične kulture (F(7,854) = 11,59;
p = ,061). Mladostniki, ki so zaznali višjo stopnjo participativne kulture šole so soudelež-
bo pri odločanju argumentirali z več različnimi argumenti: osebnim položajem in pravi-
cami ter skupnostjo. Tisti, ki so zaznali nižjo stopnjo elitistične kulture šole pa so soude-
ležbo pri odločanju argumentirali s pripadnostjo skupnosti ali osebnim položajem in pra-
vicami. Na šolah, kjer poudarjajo participacijo, sodelovanje in enakost med učenci, obe-
nem spodbujajo tudi njihovo senzibilnost za individualne potrebe in norme skupnosti, ki
jih upoštevajo pri reševanju skupnih problemov.
Tudi stopnja kohezivnosti razreda se je povezovala z razumevanjem soudeležbe pri
odločanju. Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med mla-
dostniki, ki so ali niso soglašali k udeležbi učencev brez denarja pri skupnem odločanju
v razredu (F(1,815) = 5,80; p = ,016). Višjo stopnjo kohezivnosti razreda so zaznali mlado-
stniki, ki so soglašali, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upoštevati tudi predlo-
ge učencev brez denarja (Mda = 12,95; SDda = 4,08 oz. Mne = 14,08; SDne = 4,31). Mla-
dostniki, ki so podali različne argumente za soudeležbo pri odločanju, se niso razlikova-
li v zaznavanju kohezivnosti v razredu. Podobno kot participativna kultura šole tudi ko-
hezivnost razreda, ki se kaže v medsebojnem razumevanju, zaupanju in sodelovanju med
učenci, spodbuja njihovo prepoznavanje pravice do soudeležbe vseh pri skupinskem od-
ločanju.
javnih debat ali na druge načine javno izražajo svoja stališča.
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano tudi s kulturo šole. Mlado-
stniki, ki so ali niso soglašali z udeležbo učencev brez denarja pri skupnem odločanju v
razredu, so se med seboj statistično značilno razlikovali v zaznavanju kulture šole: par-
ticipativne kulture (ANOVA: F(1,802) = 8,16; p = ,004) in elitistične kulture (F(1,802) =
11,59; p = ,001). Višjo stopnjo participativne in nižjo stopnjo elitistične kulture šole so
zaznali mladostniki, ki so soglašali, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upošte-
vati tudi predloge učencev brez denarja (participativna kultura: Mda = 16,01; SDda = 4,76
oz. Mne = 17,63; SDne = 5,02; elitistična kultura: Mda = 8,65; SDda = 2,34 oz. Mne = 9,58;
SDne = 2,62). Kultura šole, ki poudarja vključevanje, sprejemanje in sodelovanje učencev
v šoli, spodbuja tudi njihovo prepoznavanje pravice do soudeležbe vseh pri skupinskem
odločanju.
Mladostniki, ki so različno argumentirali udeležbo učencev brez denarja pri skupnem
odločanju v razredu, so se med seboj statistično značilno razlikovali v zaznavanju kulture
šole: participativne kulture (F(7,833) = 8,16; p = ,011) in elitistične kulture (F(7,854) = 11,59;
p = ,061). Mladostniki, ki so zaznali višjo stopnjo participativne kulture šole so soudelež-
bo pri odločanju argumentirali z več različnimi argumenti: osebnim položajem in pravi-
cami ter skupnostjo. Tisti, ki so zaznali nižjo stopnjo elitistične kulture šole pa so soude-
ležbo pri odločanju argumentirali s pripadnostjo skupnosti ali osebnim položajem in pra-
vicami. Na šolah, kjer poudarjajo participacijo, sodelovanje in enakost med učenci, obe-
nem spodbujajo tudi njihovo senzibilnost za individualne potrebe in norme skupnosti, ki
jih upoštevajo pri reševanju skupnih problemov.
Tudi stopnja kohezivnosti razreda se je povezovala z razumevanjem soudeležbe pri
odločanju. Zaznavanje kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med mla-
dostniki, ki so ali niso soglašali k udeležbi učencev brez denarja pri skupnem odločanju
v razredu (F(1,815) = 5,80; p = ,016). Višjo stopnjo kohezivnosti razreda so zaznali mlado-
stniki, ki so soglašali, da je pri skupni odločitvi razreda potrebno upoštevati tudi predlo-
ge učencev brez denarja (Mda = 12,95; SDda = 4,08 oz. Mne = 14,08; SDne = 4,31). Mla-
dostniki, ki so podali različne argumente za soudeležbo pri odločanju, se niso razlikova-
li v zaznavanju kohezivnosti v razredu. Podobno kot participativna kultura šole tudi ko-
hezivnost razreda, ki se kaže v medsebojnem razumevanju, zaupanju in sodelovanju med
učenci, spodbuja njihovo prepoznavanje pravice do soudeležbe vseh pri skupinskem od-
ločanju.
