Page 177 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 177
χ =2 7,38; p=,025; V = ,095). Tisti, ki so menili, da ju je treba upoštevati, so pogoste-
(2,816)
je izbrali sodelovanje vseh pri iskanju rešitve konflikta (77 % oz. 65 %). Tisti, ki so menili,
da ju ni treba upoštevati, pa so pogosteje izbrali individualno reševanje konfliktov (30 %
oz. 17 %). Vrsta argumenta, s katerim so pojasnili soudeležbo pri odločanju, pa se ni raz-
likovala glede na preferenčni način reševanja težav v razredu. Naklonjenost skupinskemu
reševanju problemov z udeležbo vseh se odraža tudi pri reševanju konkretnega skupinske-
ga problema, in sicer tako, da pogosteje soglašajo z udeležbo pri iskanju rešitve tudi tistih,
ki so izvor problema oz. na katere se rešitev nanaša.
Slika 28: Distribucija argumentov za soodločanje pomoči potrebnih v osnovni in srednji šoli
(predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano z osebnimi izkušnjami jav-
nega udejstvovanja. Mladostniki, ki so menili, da je pri skupni odločitvi razreda potreb-
no upoštevati tudi predloge dijakov, ki nimata denarja za izlet, in tisti, ki so menili, da to
ni potrebno, se med seboj niso značilno razlikovali v izkušnjah javnega udejstvovanja. Ar-
gumenti za soudeležbo učencev pri odločanju pa so se statistično značilno razlikovali med
mladostniki z različno stopnjo lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem (Kruskal-Wallis
test: H(7,819)= 22,27; p=,002). Mladostniki z več izkušnjami v javnem udejstvovanju so po-
gosteje utemeljevali pravico do soudeležbe pri odločanju na osnovi osebnega položaja in/
ali pravic in norm oz. so podali neustrezen argument. Ta rezultat nakazuje povečano sen-
(2,816)
je izbrali sodelovanje vseh pri iskanju rešitve konflikta (77 % oz. 65 %). Tisti, ki so menili,
da ju ni treba upoštevati, pa so pogosteje izbrali individualno reševanje konfliktov (30 %
oz. 17 %). Vrsta argumenta, s katerim so pojasnili soudeležbo pri odločanju, pa se ni raz-
likovala glede na preferenčni način reševanja težav v razredu. Naklonjenost skupinskemu
reševanju problemov z udeležbo vseh se odraža tudi pri reševanju konkretnega skupinske-
ga problema, in sicer tako, da pogosteje soglašajo z udeležbo pri iskanju rešitve tudi tistih,
ki so izvor problema oz. na katere se rešitev nanaša.
Slika 28: Distribucija argumentov za soodločanje pomoči potrebnih v osnovni in srednji šoli
(predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Razumevanje soudeležbe pri odločanju je bilo povezano z osebnimi izkušnjami jav-
nega udejstvovanja. Mladostniki, ki so menili, da je pri skupni odločitvi razreda potreb-
no upoštevati tudi predloge dijakov, ki nimata denarja za izlet, in tisti, ki so menili, da to
ni potrebno, se med seboj niso značilno razlikovali v izkušnjah javnega udejstvovanja. Ar-
gumenti za soudeležbo učencev pri odločanju pa so se statistično značilno razlikovali med
mladostniki z različno stopnjo lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem (Kruskal-Wallis
test: H(7,819)= 22,27; p=,002). Mladostniki z več izkušnjami v javnem udejstvovanju so po-
gosteje utemeljevali pravico do soudeležbe pri odločanju na osnovi osebnega položaja in/
ali pravic in norm oz. so podali neustrezen argument. Ta rezultat nakazuje povečano sen-
