Page 15 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 15
acijske spretnosti. Le-te so pomembna sestavina državljanskih kompetenc, prav tako
tudi njihova kognitivna komponenta, ki se nanaša na razumevanje političnih procesov in
pravil ter norm družbenega delovanja. V tem okviru smo preučevali razumevanje procesa
skupinskega odločanja in pojmovanja skupinske solidarnosti med mladostniki v povezavi
s šolskim kontekstom, ki lahko z ustrezno strukturiranimi učnimi in drugimi interakci-
jami na šoli mladim omogoči urjenje državljanskih kompetenc. Poseben fokus preučeva-
nja smo namenili komunikacijskim kompetencam mladostnikov za javno izražanje njiho-
vih stališč (izsledki tega dela raziskave so predstavljeni v drugi monografski publikaciji, ki
je nastala v okviru istega skupnega projekta, glej Žmavc, 2011).
Integralni del državljanske identitete predstavljajo posameznikova prepričanja in sta-
lišča do družbenih skupin in njihovih medsebojnih odnosov v družbi. Oblikujejo se pred-
vsem v interakcijah z drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim družbenim skupinam, delo-
ma pa so plod kognitivnega zorenja posameznika in prevzetih predstav, prepričanj in sta-
lišč, ki si jih delijo ljudje v njegovem neposrednem socialnem okolju in širši družbi. Te-
meljna spoznanja o različnih socialnih kategorijah ljudi, predvsem spol in narodnost, in
stališča do njih se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in se vgrajujejo v posameznikovo so-
cialno identiteto, v procesu prepoznavanja lastne pripadnosti nekaterim od teh skupin in
različnosti od drugih skupin. Ta proces spoznavanja medskupinskih razlik med ljudmi
in identifikacije z nekaterimi družbenimi skupinami poteka vse otroštvo in mladostni-
štvo. V mladostništvu, ob naraščajočem zanimanju za širše družbeno okolje in vključeva-
nju vanj, se izpopolnjujejo spoznanja o različnih družbenih skupinah in značilnostih od-
nosov med njimi v določeni družbeni skupnosti. Skupaj s prevzetimi prepričanji o pripisa-
nih značilnostih skupin, njihovem vrednotenju in prevladujočih družbenih odnosih, mla-
dostniki oblikujejo lastna socialna in politična stališča ter vrednostne usmeritve. Družbe-
na spoznanja, prepričanja in vrednote se usvajajo v kontekstu različnih socialnih skupin,
med katerimi so najpomembnejše tiste, s katerimi mladostnik oblikuje čustveno naveza-
nost oz. določene skupine, ki jim posameznik pripada. Le-te pomembno opredeljujejo nje-
gove socialne identitete. V tem procesu učenja iz lastnih izkušenj v socialnih interakcijah
z različnimi skupinami v svojem okolju, si mladostniki oblikujejo svojo državljansko iden-
titeto, ki jo sestavljajo tako opredelitve svojih pripadnosti različnim družbenim skupinam
kot družbenopolitična stališča in prepričanja.
Oblikovanje državljanske identitete je tesno povezano s socialnim kontekstom, v ka-
terem odraščajo mladostniki. Torej jo družbene skupine in odnosi med njimi v določeni
skupnosti pomembno določajo. V nacionalno osnovanih državah, ki so značilne za Evro-
po in kakršna je tudi Slovenija, je gotovo bistven element, ki določa družbeno pripadnost
tudi njihova kognitivna komponenta, ki se nanaša na razumevanje političnih procesov in
pravil ter norm družbenega delovanja. V tem okviru smo preučevali razumevanje procesa
skupinskega odločanja in pojmovanja skupinske solidarnosti med mladostniki v povezavi
s šolskim kontekstom, ki lahko z ustrezno strukturiranimi učnimi in drugimi interakci-
jami na šoli mladim omogoči urjenje državljanskih kompetenc. Poseben fokus preučeva-
nja smo namenili komunikacijskim kompetencam mladostnikov za javno izražanje njiho-
vih stališč (izsledki tega dela raziskave so predstavljeni v drugi monografski publikaciji, ki
je nastala v okviru istega skupnega projekta, glej Žmavc, 2011).
Integralni del državljanske identitete predstavljajo posameznikova prepričanja in sta-
lišča do družbenih skupin in njihovih medsebojnih odnosov v družbi. Oblikujejo se pred-
vsem v interakcijah z drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim družbenim skupinam, delo-
ma pa so plod kognitivnega zorenja posameznika in prevzetih predstav, prepričanj in sta-
lišč, ki si jih delijo ljudje v njegovem neposrednem socialnem okolju in širši družbi. Te-
meljna spoznanja o različnih socialnih kategorijah ljudi, predvsem spol in narodnost, in
stališča do njih se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in se vgrajujejo v posameznikovo so-
cialno identiteto, v procesu prepoznavanja lastne pripadnosti nekaterim od teh skupin in
različnosti od drugih skupin. Ta proces spoznavanja medskupinskih razlik med ljudmi
in identifikacije z nekaterimi družbenimi skupinami poteka vse otroštvo in mladostni-
štvo. V mladostništvu, ob naraščajočem zanimanju za širše družbeno okolje in vključeva-
nju vanj, se izpopolnjujejo spoznanja o različnih družbenih skupinah in značilnostih od-
nosov med njimi v določeni družbeni skupnosti. Skupaj s prevzetimi prepričanji o pripisa-
nih značilnostih skupin, njihovem vrednotenju in prevladujočih družbenih odnosih, mla-
dostniki oblikujejo lastna socialna in politična stališča ter vrednostne usmeritve. Družbe-
na spoznanja, prepričanja in vrednote se usvajajo v kontekstu različnih socialnih skupin,
med katerimi so najpomembnejše tiste, s katerimi mladostnik oblikuje čustveno naveza-
nost oz. določene skupine, ki jim posameznik pripada. Le-te pomembno opredeljujejo nje-
gove socialne identitete. V tem procesu učenja iz lastnih izkušenj v socialnih interakcijah
z različnimi skupinami v svojem okolju, si mladostniki oblikujejo svojo državljansko iden-
titeto, ki jo sestavljajo tako opredelitve svojih pripadnosti različnim družbenim skupinam
kot družbenopolitična stališča in prepričanja.
Oblikovanje državljanske identitete je tesno povezano s socialnim kontekstom, v ka-
terem odraščajo mladostniki. Torej jo družbene skupine in odnosi med njimi v določeni
skupnosti pomembno določajo. V nacionalno osnovanih državah, ki so značilne za Evro-
po in kakršna je tudi Slovenija, je gotovo bistven element, ki določa družbeno pripadnost
