Page 13 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 13
d
V pričujočem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo sodelavci Pedagoškega inštituta
v šolskem letu 2010/11 izvajali na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji v okviru projek-
ta: »Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje za medkulturne
odnose ter aktivno državljanstvo«. Namen raziskave je bil prepoznati vlogo slovenske šole
pri oblikovanju državljanske identitete mladih.
Državljanska identiteta se nanaša na posameznikovo opredelitev vloge državljana, ki
se razvija pretežno v mladostništvu in zgodnji odraslosti. V različnih dejavnostih in od-
nosih z drugimi ljudmi v različnih socialnih kontekstih (družina, šola in druge družbene
institucije) mladi spoznavajo pravice in dolžnosti, ki jih imajo ljudje v širši družbeni sku-
pnosti. Razvoj državljanske identitete vsebuje oblikovanje prepričanj in stališč o družbe-
nih odnosih, spoznavanje procesov odločanja in regulacije vedenja ljudi in delovanja druž-
benih institucij, opredelitve pripadnosti socialnim skupinam, vzpostavljanje vrednotnih
preferenc in razvijanje spretnosti za kolektivno delovanje. Državljansko identiteto sesta-
vljajo družbena znanja in prepričanja, delno prevzeta iz lastnega družbenega okolja, in su-
bjektivni čustveni odzivi na ljudi, skupine in družbene probleme, pa tudi spretnosti vklju-
čevanja in sodelovanja v družbenih skupinah ali širši skupnosti. Slednje se nanašajo tako
na komunikacijske spretnosti kot tudi spretnosti skupinskega reševanja problemov in ko-
lektivnega delovanja. Oblikovanje državljanske identitete je dolgotrajen proces, v katerem
imajo ključno vlogo referenčne osebe in skupine, s katerimi so mladostniki v trajnejših in-
terakcijah. To so predvsem družina, šola, vrstniške skupine, družbene organizacije in in-
stitucije, v katerih sodelujejo.
V okviru pričujoče raziskave smo se osredotočili na preučevanje vloge šole v obliko-
vanju državljanske identitete mladostnikov. Osrednji cilj, ki smo si ga zastavili, je bil od-
V pričujočem delu predstavljamo raziskavo, ki smo jo sodelavci Pedagoškega inštituta
v šolskem letu 2010/11 izvajali na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji v okviru projek-
ta: »Strokovne podlage, strategije in teoretske tematizacije za izobraževanje za medkulturne
odnose ter aktivno državljanstvo«. Namen raziskave je bil prepoznati vlogo slovenske šole
pri oblikovanju državljanske identitete mladih.
Državljanska identiteta se nanaša na posameznikovo opredelitev vloge državljana, ki
se razvija pretežno v mladostništvu in zgodnji odraslosti. V različnih dejavnostih in od-
nosih z drugimi ljudmi v različnih socialnih kontekstih (družina, šola in druge družbene
institucije) mladi spoznavajo pravice in dolžnosti, ki jih imajo ljudje v širši družbeni sku-
pnosti. Razvoj državljanske identitete vsebuje oblikovanje prepričanj in stališč o družbe-
nih odnosih, spoznavanje procesov odločanja in regulacije vedenja ljudi in delovanja druž-
benih institucij, opredelitve pripadnosti socialnim skupinam, vzpostavljanje vrednotnih
preferenc in razvijanje spretnosti za kolektivno delovanje. Državljansko identiteto sesta-
vljajo družbena znanja in prepričanja, delno prevzeta iz lastnega družbenega okolja, in su-
bjektivni čustveni odzivi na ljudi, skupine in družbene probleme, pa tudi spretnosti vklju-
čevanja in sodelovanja v družbenih skupinah ali širši skupnosti. Slednje se nanašajo tako
na komunikacijske spretnosti kot tudi spretnosti skupinskega reševanja problemov in ko-
lektivnega delovanja. Oblikovanje državljanske identitete je dolgotrajen proces, v katerem
imajo ključno vlogo referenčne osebe in skupine, s katerimi so mladostniki v trajnejših in-
terakcijah. To so predvsem družina, šola, vrstniške skupine, družbene organizacije in in-
stitucije, v katerih sodelujejo.
V okviru pričujoče raziskave smo se osredotočili na preučevanje vloge šole v obliko-
vanju državljanske identitete mladostnikov. Osrednji cilj, ki smo si ga zastavili, je bil od-
