Page 14 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 14
oriti na vprašanje, ali slovenska šola omogoča učenje aktivnega državljanstva. To smo
preučevali v okviru dveh področij: kakšne državljanske kompetence mladostniki razvija-
jo v šoli in kakšno družbeno vednost si oblikujejo oz. kakšna stališča in prepričanja o so-
cialnih in političnih odnosih se sooblikujejo v šolski skupnosti. Da bi dobili odgovore na
zastavljena vprašanja smo v raziskavo vključili osnovne in srednje šole, v katerih se šolajo
mladostniki.
Eno od področij, ki smo ga preučevali, se je nanašalo na učenje aktivnega državljanstva
v šoli. Formalno znanje o družbi mladostniki pridobijo v okviru posebnih predmetov, kot
sta državljanska vzgoja v osnovnih šolah ali sociologija v srednjih šolah, ali pri medpred-
metnih vsebinah pri drugih predmetih, kot so zgodovina, slovenski jezik, geografija in
drugi jezikovni predmeti. Učinkovitost tega pouka so preučevale že druge raziskave, ki so
se izvajale v Sloveniji, npr. mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja – CIVED
1999 in ICCS 2009, katerih izsledki so javno dostopni (npr. Šimenc, 2003). Zato obvla-
dovanje državljanskega znanja med mladimi ni bil predmet pričujoče raziskave. Osredoto-
čili smo se na preučevanje neformalno pridobljenih državljanskih kompetenc v šoli, ki jih
učenci in dijaki razvijajo v medosebnih odnosih z vrstniki in učitelji v razredu in na šoli s
tem, da prevzemajo vrednote, prepričanja, stališča in norme, ki so sestavni del teh speci-
fično strukturiranih interakcij, v katere so vsakodnevno aktivno vključeni. Predpostavili
smo, da bo predvsem ta neformalni kurikul šole pomembno določal družbena stališča in
državljanske kompetence mladostnikov. Da bi dobili vpogled v neformalni kurikul šole,
smo preučevali kulturo šole, razredno klimo, stališča učiteljev do aktivnega državljanstva
in medkulturnih odnosov, prevladujoče metode dela pri pouku in vključevanje obravnave
družbenih razlik v pouk. Pri vseh navedenih konceptih smo preučevali aktivno vključeva-
nje učencev pri pouku in dejavnostih na šoli, ob predpostavki, da so spretnosti participaci-
je (vključenost in delovanje v skupini) ključne državljanske kompetence, ki jih mladi raz-
vijajo v različnih skupinskih dejavnostih, torej tudi v šoli, in pomembno določajo njihovo
kasnejše družbeno in politično udejstvovanje oz. aktivno državljanstvo.
Participacija v kolektivnih dejavnostih v skupnosti mladostnikom omogoča pridobi-
ti neposredne izkušnje družbenih odnosov in procesov. Te izkušnje so izhodišča za obli-
kovanje spoznanj o družbenih razmerjih, vrednotnih preferencah, procesih in mehaniz-
mih javnega delovanja. Obenem pa participacija v skupinskih dejavnostih omogoča urje-
nje spretnosti sodelovanja v skupini, pri čemer se učijo skupnega reševanja problemov, na-
črtovanja dejavnosti, skupinskega odločanja, delitve dela, vzpostavljanja in upoštevanja
skupnih pravil ter norm vedenja, itd. Vse te dejavnosti pa zahtevajo usklajeno komunikaci-
jo med sogovorci v skupini, z njihovim udejanjanjem pa se razvijajo posameznikove komu-
preučevali v okviru dveh področij: kakšne državljanske kompetence mladostniki razvija-
jo v šoli in kakšno družbeno vednost si oblikujejo oz. kakšna stališča in prepričanja o so-
cialnih in političnih odnosih se sooblikujejo v šolski skupnosti. Da bi dobili odgovore na
zastavljena vprašanja smo v raziskavo vključili osnovne in srednje šole, v katerih se šolajo
mladostniki.
Eno od področij, ki smo ga preučevali, se je nanašalo na učenje aktivnega državljanstva
v šoli. Formalno znanje o družbi mladostniki pridobijo v okviru posebnih predmetov, kot
sta državljanska vzgoja v osnovnih šolah ali sociologija v srednjih šolah, ali pri medpred-
metnih vsebinah pri drugih predmetih, kot so zgodovina, slovenski jezik, geografija in
drugi jezikovni predmeti. Učinkovitost tega pouka so preučevale že druge raziskave, ki so
se izvajale v Sloveniji, npr. mednarodna raziskava državljanskega izobraževanja – CIVED
1999 in ICCS 2009, katerih izsledki so javno dostopni (npr. Šimenc, 2003). Zato obvla-
dovanje državljanskega znanja med mladimi ni bil predmet pričujoče raziskave. Osredoto-
čili smo se na preučevanje neformalno pridobljenih državljanskih kompetenc v šoli, ki jih
učenci in dijaki razvijajo v medosebnih odnosih z vrstniki in učitelji v razredu in na šoli s
tem, da prevzemajo vrednote, prepričanja, stališča in norme, ki so sestavni del teh speci-
fično strukturiranih interakcij, v katere so vsakodnevno aktivno vključeni. Predpostavili
smo, da bo predvsem ta neformalni kurikul šole pomembno določal družbena stališča in
državljanske kompetence mladostnikov. Da bi dobili vpogled v neformalni kurikul šole,
smo preučevali kulturo šole, razredno klimo, stališča učiteljev do aktivnega državljanstva
in medkulturnih odnosov, prevladujoče metode dela pri pouku in vključevanje obravnave
družbenih razlik v pouk. Pri vseh navedenih konceptih smo preučevali aktivno vključeva-
nje učencev pri pouku in dejavnostih na šoli, ob predpostavki, da so spretnosti participaci-
je (vključenost in delovanje v skupini) ključne državljanske kompetence, ki jih mladi raz-
vijajo v različnih skupinskih dejavnostih, torej tudi v šoli, in pomembno določajo njihovo
kasnejše družbeno in politično udejstvovanje oz. aktivno državljanstvo.
Participacija v kolektivnih dejavnostih v skupnosti mladostnikom omogoča pridobi-
ti neposredne izkušnje družbenih odnosov in procesov. Te izkušnje so izhodišča za obli-
kovanje spoznanj o družbenih razmerjih, vrednotnih preferencah, procesih in mehaniz-
mih javnega delovanja. Obenem pa participacija v skupinskih dejavnostih omogoča urje-
nje spretnosti sodelovanja v skupini, pri čemer se učijo skupnega reševanja problemov, na-
črtovanja dejavnosti, skupinskega odločanja, delitve dela, vzpostavljanja in upoštevanja
skupnih pravil ter norm vedenja, itd. Vse te dejavnosti pa zahtevajo usklajeno komunikaci-
jo med sogovorci v skupini, z njihovim udejanjanjem pa se razvijajo posameznikove komu-
