Page 163 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 163
brez denarja (potrebe – 13,2 %; razredna skupnost – 7,5 %). Ta predlog je bil tudi po-
gosteje od drugih rešitev pojasnjen z moralnostjo pomočnikov (9,4 %) in družbenimi nor-
mami (7,5 %). Predloga, naj problem rešita učenca brez denarja sama ali tretja oseba, sta
bila najpogosteje utemeljena z materialnimi razlogi (43,1 % oz. 20,2 %).
Slika 24: Distribucija arumentov za rešitve dileme solidarnosti v osnovni in srednji šoli
(predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Porazdelitev različnih kategorij argumentov za rešitev dileme se med osnovnošolci in
srednješolci statistično značilno razlikuje ( χ2 = 28,17; p = ,000). Osnovnošolci so po-
(5,868)
gosteje argumentirali svojo odločitev s kategorijama 3 (moralnost) in 5 (družbene norme)
ali pa argumenta ni bilo oziroma je bil neustrezen (kategorija 13). Srednješolci pa so po-
gosteje argumentirali svojo odločitev s kategorijama 2 (potrebe) in 4 (razredna skupnost).
Razlike v argumentaciji mlajših in starejših mladostnikov odražajo razlike v njihovi mo-
ralni perspektivi, s katere presojajo socialne odnose. Osnovnošolci so predlagane rešitve
utemeljevali predvsem z gledišča norm in moralnosti pomočnikov, kar je značilnost »mo-
ralnosti vzajemnih medosebnih pričakovanj« (tretje stopnje po Kohlbergu, 1984) – pre-
sojanje moralnega ravnanja temelji na pričakovanjih bližnjih ali glede na to, kar v splo-
šnem ljudje pričakujejo od nekoga v isti vlogi: skrbeti za druge in biti dober človek. Dija-
ki pa so svoje rešitve utemeljevali predvsem z gledišča prepoznanih potreb sošolcev v sti-
ski in pripadnosti razredni skupnosti, kar gledišče presojanja postavlja na raven skupine in
gosteje od drugih rešitev pojasnjen z moralnostjo pomočnikov (9,4 %) in družbenimi nor-
mami (7,5 %). Predloga, naj problem rešita učenca brez denarja sama ali tretja oseba, sta
bila najpogosteje utemeljena z materialnimi razlogi (43,1 % oz. 20,2 %).
Slika 24: Distribucija arumentov za rešitve dileme solidarnosti v osnovni in srednji šoli
(predstavljeni so argumenti po kategorijah 2. reda).
Porazdelitev različnih kategorij argumentov za rešitev dileme se med osnovnošolci in
srednješolci statistično značilno razlikuje ( χ2 = 28,17; p = ,000). Osnovnošolci so po-
(5,868)
gosteje argumentirali svojo odločitev s kategorijama 3 (moralnost) in 5 (družbene norme)
ali pa argumenta ni bilo oziroma je bil neustrezen (kategorija 13). Srednješolci pa so po-
gosteje argumentirali svojo odločitev s kategorijama 2 (potrebe) in 4 (razredna skupnost).
Razlike v argumentaciji mlajših in starejših mladostnikov odražajo razlike v njihovi mo-
ralni perspektivi, s katere presojajo socialne odnose. Osnovnošolci so predlagane rešitve
utemeljevali predvsem z gledišča norm in moralnosti pomočnikov, kar je značilnost »mo-
ralnosti vzajemnih medosebnih pričakovanj« (tretje stopnje po Kohlbergu, 1984) – pre-
sojanje moralnega ravnanja temelji na pričakovanjih bližnjih ali glede na to, kar v splo-
šnem ljudje pričakujejo od nekoga v isti vlogi: skrbeti za druge in biti dober človek. Dija-
ki pa so svoje rešitve utemeljevali predvsem z gledišča prepoznanih potreb sošolcev v sti-
ski in pripadnosti razredni skupnosti, kar gledišče presojanja postavlja na raven skupine in
