Page 168 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 168
red kategorij 1. red kategorij primeri
Argumenti
proti solidarnosti: 2. finančno stanje OŠ: Mogoče tudi drugi nimajo veliko.
posameznika Nekateri imajo ravno prav denarja zase, pa tudi lahko bi tudi
1. materialni razlogi malo stroškov krila šola.
SŠ:
2. potrebe Nekateri že sami komaj plačajo izlet.
Vsi nimajo enakih možnosti. Tisti, ki nima denarja, mu ne bi
3. dober namen 11. institucija OŠ: bilo treba dati.
Bi jim plačala šola.
SŠ: Lahko da šola če je tako prijazna.
Za to lahko poskrbi šolski sklad.
Ponavadi obstaja za take primere šolska pomoč.
8. motivi, potrebe OŠ: Mormo denar porabit za kaj bolj koristnega, razred ni
pomoči potrebnih Unicef ali Karitas.
SŠ:
4. (osebna) odločitev Naj si sami plačajo, zakaj pa grejo na tekme.
Ni nujno, da se sploh udeležita izleta.
OŠ: Je trening njuna izbira, ni nekaj nujnega.
Jima bo bolj koristilo, če ostaneta doma in trenirata.
Jih ne morejo siliti.
SŠ: Nekateri ne bi bili za to.
Je to dobra volja učencev.
Lahko vsak človek izbira, komu želi pomagati.
OŠ: To ni njihova obveznost – pomagal bi le tisti, ki bi želel
in tisti ki lahko pomaga.
7. interesi in osebnostne Je to odločitev posameznika ali bo pomagal ali ne.
lastnosti pomočnikov
Nekateri so nesramni in nočejo plačat.
SŠ: Smo škrti.
Mogoče eni pač nočejo, ker so »škrti«.
Vsi ne bi imeli takega interesa.
OŠ: Saj so nekateri zahrbtni, krivični.
9. pričakovanje povrači- SŠ: Ti lahko pomagaš nekomu ni pa nujno, da bi drugi enako
la – recipročnega storili za tebe.
Saj mogoče se je komu že zgodilo kaj takega, a ni dobil
ravnanja podobne pomoči.
Argumenti
proti solidarnosti: 2. finančno stanje OŠ: Mogoče tudi drugi nimajo veliko.
posameznika Nekateri imajo ravno prav denarja zase, pa tudi lahko bi tudi
1. materialni razlogi malo stroškov krila šola.
SŠ:
2. potrebe Nekateri že sami komaj plačajo izlet.
Vsi nimajo enakih možnosti. Tisti, ki nima denarja, mu ne bi
3. dober namen 11. institucija OŠ: bilo treba dati.
Bi jim plačala šola.
SŠ: Lahko da šola če je tako prijazna.
Za to lahko poskrbi šolski sklad.
Ponavadi obstaja za take primere šolska pomoč.
8. motivi, potrebe OŠ: Mormo denar porabit za kaj bolj koristnega, razred ni
pomoči potrebnih Unicef ali Karitas.
SŠ:
4. (osebna) odločitev Naj si sami plačajo, zakaj pa grejo na tekme.
Ni nujno, da se sploh udeležita izleta.
OŠ: Je trening njuna izbira, ni nekaj nujnega.
Jima bo bolj koristilo, če ostaneta doma in trenirata.
Jih ne morejo siliti.
SŠ: Nekateri ne bi bili za to.
Je to dobra volja učencev.
Lahko vsak človek izbira, komu želi pomagati.
OŠ: To ni njihova obveznost – pomagal bi le tisti, ki bi želel
in tisti ki lahko pomaga.
7. interesi in osebnostne Je to odločitev posameznika ali bo pomagal ali ne.
lastnosti pomočnikov
Nekateri so nesramni in nočejo plačat.
SŠ: Smo škrti.
Mogoče eni pač nočejo, ker so »škrti«.
Vsi ne bi imeli takega interesa.
OŠ: Saj so nekateri zahrbtni, krivični.
9. pričakovanje povrači- SŠ: Ti lahko pomagaš nekomu ni pa nujno, da bi drugi enako
la – recipročnega storili za tebe.
Saj mogoče se je komu že zgodilo kaj takega, a ni dobil
ravnanja podobne pomoči.
