Page 162 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 162
red kategorij 1. red kategorij primeri
5. družbene norme
13. ne vem/neustrezno OŠ: Da bi zbrali denar. Za to, ker bi bilo pravično, da gremo vsi na
izlet.
3. družbene norme SŠ: Da bi zbrali denar za njiju. Ker smo vsi ljudje.
Če bi bila možnost, da še šola doda polovico denarja, zato ker
OŠ: menim, da si vsak najstnik zasluži isto kot vsi drugi bogatej-
ši najstniki.
10. okoliščine problema
SŠ: Vsi skupaj zberemo potrebno količino denarja, ker mislim, da bi
bilo lepo, če bi šli vsi skupaj.
OŠ: Del denarja naj prispeva šola, del dijaka sama, del pa bi plačali
ostali dijaki. Ker se mi zdi, da je to najbolj pošteno.
13. neustrezna pojasni- SŠ: Pomembna je kolegialnost in solidarnost. Če bi znesek za izlet
la/ne vem razdelili med dijake, bi bil veliko znosnejši, kot če bi ga kril samo
eden. Če drugače ne, bi sam kril.
Vsak učenec, ki lahko in želi, bi kaj prinesel. Sta iz revne druži-
ne in dobra športnika.
Da plača vsak še za ta dva učenca, ker bi šla potem tudi onadva
lahko zraven in ker si kljub temu, da sta v revni družini zaslu-
žita, da gresta z nami.
Da skupaj zberemo denar za njiju; saj imajo vsi pravico, da iz-
kusijo izlet in niso sami krivi, da ne morejo iti.
Moj predlog bi bil, da vsi ostali zberemo denar za njiju, saj nista
kriva, da starši nimajo denarja.
Naj se izleta ne udeležita, saj je svet krut in v denarni stiski ti
redkokdo pomaga.
Dijaka se ne udeležita končnega izleta, zato ker vsak poskrbi
zase in bi tudi v prihodnosti pričakovala primoč za vsak izlet.
Denar bi lahko zbrala cela šola in sicer tako da bi zbirali npr.
odpadni papir. Ker tako ali tako je papirja preveč in ne bi nobe-
nemu nič škodilo.
Nobene, ker to ni moja stvar.
Predlagal bi, da bi nekako probala zbrati denar, saj je to vse mo-
goče.
Argumentacije, ki so jih navedli za posamezne rešitve, so se medsebojno nekoliko raz-
likovale, zato jih predstavljamo ločeno po rešitvah. Mladostniki, ki so predlagali, naj pri-
spevajo denar vsi sošolci v razredu (60,7 %), so večinoma pojasnili z individualnimi potre-
bami učencev (kategorija 2; 16,2 %) in razredno skupnostjo (kategorija 4; 13,8 %). Enaki
sta bili tudi najpogostejši utemeljitvi predloga, naj problem rešujejo skupaj sošolci in učen-
5. družbene norme
13. ne vem/neustrezno OŠ: Da bi zbrali denar. Za to, ker bi bilo pravično, da gremo vsi na
izlet.
3. družbene norme SŠ: Da bi zbrali denar za njiju. Ker smo vsi ljudje.
Če bi bila možnost, da še šola doda polovico denarja, zato ker
OŠ: menim, da si vsak najstnik zasluži isto kot vsi drugi bogatej-
ši najstniki.
10. okoliščine problema
SŠ: Vsi skupaj zberemo potrebno količino denarja, ker mislim, da bi
bilo lepo, če bi šli vsi skupaj.
OŠ: Del denarja naj prispeva šola, del dijaka sama, del pa bi plačali
ostali dijaki. Ker se mi zdi, da je to najbolj pošteno.
13. neustrezna pojasni- SŠ: Pomembna je kolegialnost in solidarnost. Če bi znesek za izlet
la/ne vem razdelili med dijake, bi bil veliko znosnejši, kot če bi ga kril samo
eden. Če drugače ne, bi sam kril.
Vsak učenec, ki lahko in želi, bi kaj prinesel. Sta iz revne druži-
ne in dobra športnika.
Da plača vsak še za ta dva učenca, ker bi šla potem tudi onadva
lahko zraven in ker si kljub temu, da sta v revni družini zaslu-
žita, da gresta z nami.
Da skupaj zberemo denar za njiju; saj imajo vsi pravico, da iz-
kusijo izlet in niso sami krivi, da ne morejo iti.
Moj predlog bi bil, da vsi ostali zberemo denar za njiju, saj nista
kriva, da starši nimajo denarja.
Naj se izleta ne udeležita, saj je svet krut in v denarni stiski ti
redkokdo pomaga.
Dijaka se ne udeležita končnega izleta, zato ker vsak poskrbi
zase in bi tudi v prihodnosti pričakovala primoč za vsak izlet.
Denar bi lahko zbrala cela šola in sicer tako da bi zbirali npr.
odpadni papir. Ker tako ali tako je papirja preveč in ne bi nobe-
nemu nič škodilo.
Nobene, ker to ni moja stvar.
Predlagal bi, da bi nekako probala zbrati denar, saj je to vse mo-
goče.
Argumentacije, ki so jih navedli za posamezne rešitve, so se medsebojno nekoliko raz-
likovale, zato jih predstavljamo ločeno po rešitvah. Mladostniki, ki so predlagali, naj pri-
spevajo denar vsi sošolci v razredu (60,7 %), so večinoma pojasnili z individualnimi potre-
bami učencev (kategorija 2; 16,2 %) in razredno skupnostjo (kategorija 4; 13,8 %). Enaki
sta bili tudi najpogostejši utemeljitvi predloga, naj problem rešujejo skupaj sošolci in učen-
