Page 144 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 144
Raziskave so pokazale na različne načine in tipe udejstvovanja mladih. Mladostniki
se medsebojno razlikujejo v prevladujočih načinih javnega delovanja: k socialni pravično-
sti usmerjeno državljanstvo, konvencionalno usmerjeno državljanstvo in alienirano drža-
vljanstvo mladih (Torney-Purta, 2009). Raziskava v Angliji je pokazala na pet tipov druž-
benega udejstvovanja mladostnikov: 1. aktivno spremljanje – pozorni na aktualne dogod-
ke, o njih diskutirajo, izražajo skrb za socialna vprašanja, vendar se aktualno ne udejstvu-
jejo; 2. konvencionalna participacija – izražajo vrednote in dejavnosti povezane z volitva-
mi in glasovanjem; 3. javno izražanje stališč – vrednotenje in pričakovanje udeležbe v bo-
dočih protestih ali dejavnostih skupin pritiska, tudi trenutno dejavni; 4. pomoč v skupno-
sti – trenutna dejavnost in bodoča pričakovanja dejavnosti usmerjena k skrbi v skupnosti,
5. podpora okoljevarstvenim gibanjem (Haste, 2005; Haste in Hogan, 2006).
Poleg navedenih oblik družbenopolitičnega udejstvovanja mladih narašča politično
udejstvovanje posameznikov in manjših skupin v okviru novih tehnologij. Le-te odraža-
jo model horizontalnih povezav, odprtih informacij in decentraliziranega sodelovanja –
to omogoča aktivno iskanje informacij, izražanje stališč, preoblikovanje in kreiranje novih
znanj brez omejitev ter sodelovanje s prijatelji in neznanci ne glede na zemljepisno lokacijo
– v tem se odraža moč in potencial novih tehnologij za družbeno delovanje (Haste, 2010).
V različnih državah različno vrednotijo vrste družbenega udejstvovanja (Torney-Pur-
ta in dr., 2001), v splošnem pa so bolj naklonjeni konvencionalnim kot alternativnim obli-
kam. Konvencionalno politično udejstvovanje se povezuje s političnimi interesi (npr. po-
govarjanje o politiki in političnih vprašanjih) in aspiracijami (npr. zanimanje za politično
kariero in delo v vladi) (Flanagan, Syvertsen in Stout, 2007).
Izkušnje mladostnikov z javnim udejstvovanjem
Izkušnje mladostnikov z javnim udejstvovanjem smo merili s samooceno pogostosti
javnega izražanja lastnega mnenja v zadnjem letu. Mladostniki so ocenili pogostost svo-
je udeležbe pri osmih oblikah javnega izražanja mnenja na petstopenjski lestvici. Analiza
glavnih komponent je pokazala ustreznost enokomponentne strukture, ki pojasni 48,8 %
delež skupne variance vseh osmih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,56; 0,78]). Lestvica
ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,84).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Udeležil/-a sem se protestnega shoda«,
»Podpisal/-a sem javno pismo«, »Vodil/-a sem okroglo mizo«, »Nosil/-a sem priponke ali
majice s pomembnimi sporočili«, »Sodeloval/-a sem v razpravi šolske skupnosti«, »Glasoval/-
a sem v društvu«, »Svojo podporo sem javno objavil/-a na spletu«, »Glasoval/-a sem na ra-
se medsebojno razlikujejo v prevladujočih načinih javnega delovanja: k socialni pravično-
sti usmerjeno državljanstvo, konvencionalno usmerjeno državljanstvo in alienirano drža-
vljanstvo mladih (Torney-Purta, 2009). Raziskava v Angliji je pokazala na pet tipov druž-
benega udejstvovanja mladostnikov: 1. aktivno spremljanje – pozorni na aktualne dogod-
ke, o njih diskutirajo, izražajo skrb za socialna vprašanja, vendar se aktualno ne udejstvu-
jejo; 2. konvencionalna participacija – izražajo vrednote in dejavnosti povezane z volitva-
mi in glasovanjem; 3. javno izražanje stališč – vrednotenje in pričakovanje udeležbe v bo-
dočih protestih ali dejavnostih skupin pritiska, tudi trenutno dejavni; 4. pomoč v skupno-
sti – trenutna dejavnost in bodoča pričakovanja dejavnosti usmerjena k skrbi v skupnosti,
5. podpora okoljevarstvenim gibanjem (Haste, 2005; Haste in Hogan, 2006).
Poleg navedenih oblik družbenopolitičnega udejstvovanja mladih narašča politično
udejstvovanje posameznikov in manjših skupin v okviru novih tehnologij. Le-te odraža-
jo model horizontalnih povezav, odprtih informacij in decentraliziranega sodelovanja –
to omogoča aktivno iskanje informacij, izražanje stališč, preoblikovanje in kreiranje novih
znanj brez omejitev ter sodelovanje s prijatelji in neznanci ne glede na zemljepisno lokacijo
– v tem se odraža moč in potencial novih tehnologij za družbeno delovanje (Haste, 2010).
V različnih državah različno vrednotijo vrste družbenega udejstvovanja (Torney-Pur-
ta in dr., 2001), v splošnem pa so bolj naklonjeni konvencionalnim kot alternativnim obli-
kam. Konvencionalno politično udejstvovanje se povezuje s političnimi interesi (npr. po-
govarjanje o politiki in političnih vprašanjih) in aspiracijami (npr. zanimanje za politično
kariero in delo v vladi) (Flanagan, Syvertsen in Stout, 2007).
Izkušnje mladostnikov z javnim udejstvovanjem
Izkušnje mladostnikov z javnim udejstvovanjem smo merili s samooceno pogostosti
javnega izražanja lastnega mnenja v zadnjem letu. Mladostniki so ocenili pogostost svo-
je udeležbe pri osmih oblikah javnega izražanja mnenja na petstopenjski lestvici. Analiza
glavnih komponent je pokazala ustreznost enokomponentne strukture, ki pojasni 48,8 %
delež skupne variance vseh osmih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,56; 0,78]). Lestvica
ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,84).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Udeležil/-a sem se protestnega shoda«,
»Podpisal/-a sem javno pismo«, »Vodil/-a sem okroglo mizo«, »Nosil/-a sem priponke ali
majice s pomembnimi sporočili«, »Sodeloval/-a sem v razpravi šolske skupnosti«, »Glasoval/-
a sem v društvu«, »Svojo podporo sem javno objavil/-a na spletu«, »Glasoval/-a sem na ra-
