Page 149 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 149
i, redkeje omenjajo svobodo govora, ki je tudi v nasprotju z njihovo religijo, kot pa ve-
činska mladina na Nizozemskem (Verkuyten in Slooter, 2008).
Raziskava razumevanja družbene neenakosti med mladostniki in mlajšimi odraslimi,
ki sodelujejo v dejanvostih mladinskih centrov (MC) v Sloveniji (Gril, 2007) je pokazala
učinke organizacijske kulture MC na njihovo razumevanju družbenih odnosov neenako-
sti, ki so bili večji kot učinki zavzete stopnje socialne perspektive (t.j. njihovih socio-kogni-
tivnih sposobnosti). MC vzgojnega in pragmatičnega tipa organizacijske kulture, v kate-
rih so bolj poudarjali vrednote ohranjanja tradicije in dobronamernosti ter so bili usmer-
jeni v oblikovanje kohezivnosti skupine in izvajanje ustaljenih dejavnosti, so izražali po-
doben način razumevanja družbene neenakosti. Zanje je bilo značilno zaznavanje druž-
benih skupin glede na atribute prilagodljivosti, zaznavanje eksplicitne družbene zaposta-
vljenosti in pojasnjevanje vzrokov za nastanek nacionalnih konfliktov na podlagi izklju-
čevanja tujcev in nasilnega vedenja. V tem načinu razumevanja družbene neenakosti je
poudarjeno prilagajanje pripadnikov različnih družbenih skupin večinskim standardom
družbe, v kateri so konflikti prepoznani kot posledica odklonskega vedenja in družbi ne-
prilagojenih skupin tujcev, ki jih je mogoče s povečanim nadzorom omejiti ali celo odpra-
viti in tako ohraniti red v družbi. V osnovi tega načina razumevanja družbene nenakosti
se kaže predstava o družbi kot enotni skupini ljudi, ki od posameznikov ali drugih sku-
pin zahteva prilagoditev, v nasprotnem primeru si jih prizadeva izključiti. Tako pojmova-
nje predstavlja družbo kot nekonfliktno (zaznanih je malo konfliktov in zapostavljanja),
kot tako, ki ne sprejema različnosti, temveč je usmerjena v poenotenje med posamezniki in
skupinami. Ta način razumevanja družbene neenakosti predpostavlja statično družbeno
ureditev, v kateri odnosov ali pravil ni potrebno spreminjati, prilagodili naj bi se jim po-
samezniki. Drugačno razumevanje družbene neenakosti so izrazili pripadniki MC krea-
tivnega tipa organizacijske kulture, ki so jo označevale vrednote enakosti, strpnosti in od-
prtosti ter poudarjanje individualne odgovornosti članov ter sodelovanje in fleksibilnost
pri izvajanju dejavnosti. Razumevanje družbene neenakosti v teh MC so določali: zazna-
vanje pripadnikov družbenih skupin po njihovi prodornosti, zaznavanje implicitnih zna-
kov družbene zapostavljenosti, ob tem pa še razlaganje družbenih konfliktov, osnovano
na neučinkovitih sistemskih rešitvah konfliktnih interesov različnih družbenih skupin.
Na ta način je družbena nenakost prepoznana v različnih možnostih, ki jih imajo različ-
ne skupine ljudi glede na svoj družbeni položaj. Tako so zaznane kot najbolj javno zapo-
stavljene robne družbene skupine in druge skupine z nizkim družbenim položajem, ki so
prikrajšane za enako obravnavo predvsem v zasebnem življenju. Skladno s tem se kažejo
tudi možnosti za odpravo družbenih konfliktov v spreminjanju odnosov med položaji raz-
činska mladina na Nizozemskem (Verkuyten in Slooter, 2008).
Raziskava razumevanja družbene neenakosti med mladostniki in mlajšimi odraslimi,
ki sodelujejo v dejanvostih mladinskih centrov (MC) v Sloveniji (Gril, 2007) je pokazala
učinke organizacijske kulture MC na njihovo razumevanju družbenih odnosov neenako-
sti, ki so bili večji kot učinki zavzete stopnje socialne perspektive (t.j. njihovih socio-kogni-
tivnih sposobnosti). MC vzgojnega in pragmatičnega tipa organizacijske kulture, v kate-
rih so bolj poudarjali vrednote ohranjanja tradicije in dobronamernosti ter so bili usmer-
jeni v oblikovanje kohezivnosti skupine in izvajanje ustaljenih dejavnosti, so izražali po-
doben način razumevanja družbene neenakosti. Zanje je bilo značilno zaznavanje druž-
benih skupin glede na atribute prilagodljivosti, zaznavanje eksplicitne družbene zaposta-
vljenosti in pojasnjevanje vzrokov za nastanek nacionalnih konfliktov na podlagi izklju-
čevanja tujcev in nasilnega vedenja. V tem načinu razumevanja družbene neenakosti je
poudarjeno prilagajanje pripadnikov različnih družbenih skupin večinskim standardom
družbe, v kateri so konflikti prepoznani kot posledica odklonskega vedenja in družbi ne-
prilagojenih skupin tujcev, ki jih je mogoče s povečanim nadzorom omejiti ali celo odpra-
viti in tako ohraniti red v družbi. V osnovi tega načina razumevanja družbene nenakosti
se kaže predstava o družbi kot enotni skupini ljudi, ki od posameznikov ali drugih sku-
pin zahteva prilagoditev, v nasprotnem primeru si jih prizadeva izključiti. Tako pojmova-
nje predstavlja družbo kot nekonfliktno (zaznanih je malo konfliktov in zapostavljanja),
kot tako, ki ne sprejema različnosti, temveč je usmerjena v poenotenje med posamezniki in
skupinami. Ta način razumevanja družbene neenakosti predpostavlja statično družbeno
ureditev, v kateri odnosov ali pravil ni potrebno spreminjati, prilagodili naj bi se jim po-
samezniki. Drugačno razumevanje družbene neenakosti so izrazili pripadniki MC krea-
tivnega tipa organizacijske kulture, ki so jo označevale vrednote enakosti, strpnosti in od-
prtosti ter poudarjanje individualne odgovornosti članov ter sodelovanje in fleksibilnost
pri izvajanju dejavnosti. Razumevanje družbene neenakosti v teh MC so določali: zazna-
vanje pripadnikov družbenih skupin po njihovi prodornosti, zaznavanje implicitnih zna-
kov družbene zapostavljenosti, ob tem pa še razlaganje družbenih konfliktov, osnovano
na neučinkovitih sistemskih rešitvah konfliktnih interesov različnih družbenih skupin.
Na ta način je družbena nenakost prepoznana v različnih možnostih, ki jih imajo različ-
ne skupine ljudi glede na svoj družbeni položaj. Tako so zaznane kot najbolj javno zapo-
stavljene robne družbene skupine in druge skupine z nizkim družbenim položajem, ki so
prikrajšane za enako obravnavo predvsem v zasebnem življenju. Skladno s tem se kažejo
tudi možnosti za odpravo družbenih konfliktov v spreminjanju odnosov med položaji raz-
