Page 148 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 148
Razvoj političnega mišljenja
Politično sklepanje se razvija v zaporednih hierarhičnih stopnjah, ki sovpadajo s sto-
pnjami kognitivnega razvoja (Piaget, 1977). Politično sklepanje naj bi se razvijalo od
usmerjenosti k osebnemu in avtoritarnemu gledišču na politična vprašanja v zgodnjem
otroštvu k podrobnemu in zapletenemu razumevanju družbenih struktur in vključujoč
splošnejša načela v pozni adolescenci (Weinreich-Haste, 1986). Raziskava razumevanja
mladostnikov o zakonu in vladi (Adelson in O'Neil, 1966) je pokazala stopenjski napre-
dek od poosebljenega konkretnega razumevanja zakonov in družbenih institucij v zgo-
dnjem mladostništvu k vse bolj sociocentričnim pogledom v srednjem in poznem mlado-
stništvu, ki je tudi bolj posplošeno na raven načel. Tudi kasnejše študije (Torney-Purta,
1992) odkrivajo različne vzorce sklepanja o političnih, družbenih in ekonomskih vpra-
šanjih, ki napredujejo od preprostih, neinformiranih, k bolj poglobljenemu razumevanju
kompleksnosti, vključenih v politična vprašanja in uporabi svoje vednosti pri različnih po-
litičnih vprašanjih.
Pojmovanja demokracije in človekovih pravic
Raziskava razumevanja demokracije med mladostniki je pokazala, da mlajši adole-
scenti preferirajo neposredno demokracijo, starejši pa predstavniško demokracijo (He-
lwig, Arnold, Tan in Boyd, 2007). Učenci, ki imajo izkušnje s participatorno demokraci-
jo, kot delom njihove šolske klime, so bolj ozaveščeni o človekovih pravicah (Torney-Pur-
ta, Wilkenfeld in Barber, 2008).
Prizadevanje za osebno avtonomijo je poudarjeno v mladostništvu, zato lahko priča-
kujemo, da bodo principi samodeterminacije in državljanskih svoboščin, vključno s to-
leranco, skladni. Pravica do samoodločanja je posebej poudarjena v konfliktih s starši v
pozni adolescenci (Ruck, Peterson-Badali in Day, 2002). Starejši mladostniki pogosteje
branijo pravico do govora in združevanja ekstremistov na obeh strani političnega spektra
(Owen in Dennis, 1987). Mlajši te pravice ne branijo pogosto, posebej ne v situacijah, ki
vodi do izključevanja nekaterih skupin, starejši pa, ker podpirajo svoboščine vseh skupin,
ne glede na sporočila, ki jih izražajo (Helwig, 1995).
Preučevanje utemeljitve človekovih pravic, svobode govora in religije je pokazalo, da
mladostniki svobodo govora in religije razumejo univerzalno v nekonfliktnih situacijah; v
konfliktnih situacijah (npr. med moralnostjo in pravicami) pa pravice pogosteje podrejajo
družbenim in moralnim načelom (Helwig, 1995). Kulturna in religiozna prepričanja vpli-
vajo na razumevanje omejitev pravice do svobode govora: manjšinski mladostniki, musli-
Politično sklepanje se razvija v zaporednih hierarhičnih stopnjah, ki sovpadajo s sto-
pnjami kognitivnega razvoja (Piaget, 1977). Politično sklepanje naj bi se razvijalo od
usmerjenosti k osebnemu in avtoritarnemu gledišču na politična vprašanja v zgodnjem
otroštvu k podrobnemu in zapletenemu razumevanju družbenih struktur in vključujoč
splošnejša načela v pozni adolescenci (Weinreich-Haste, 1986). Raziskava razumevanja
mladostnikov o zakonu in vladi (Adelson in O'Neil, 1966) je pokazala stopenjski napre-
dek od poosebljenega konkretnega razumevanja zakonov in družbenih institucij v zgo-
dnjem mladostništvu k vse bolj sociocentričnim pogledom v srednjem in poznem mlado-
stništvu, ki je tudi bolj posplošeno na raven načel. Tudi kasnejše študije (Torney-Purta,
1992) odkrivajo različne vzorce sklepanja o političnih, družbenih in ekonomskih vpra-
šanjih, ki napredujejo od preprostih, neinformiranih, k bolj poglobljenemu razumevanju
kompleksnosti, vključenih v politična vprašanja in uporabi svoje vednosti pri različnih po-
litičnih vprašanjih.
Pojmovanja demokracije in človekovih pravic
Raziskava razumevanja demokracije med mladostniki je pokazala, da mlajši adole-
scenti preferirajo neposredno demokracijo, starejši pa predstavniško demokracijo (He-
lwig, Arnold, Tan in Boyd, 2007). Učenci, ki imajo izkušnje s participatorno demokraci-
jo, kot delom njihove šolske klime, so bolj ozaveščeni o človekovih pravicah (Torney-Pur-
ta, Wilkenfeld in Barber, 2008).
Prizadevanje za osebno avtonomijo je poudarjeno v mladostništvu, zato lahko priča-
kujemo, da bodo principi samodeterminacije in državljanskih svoboščin, vključno s to-
leranco, skladni. Pravica do samoodločanja je posebej poudarjena v konfliktih s starši v
pozni adolescenci (Ruck, Peterson-Badali in Day, 2002). Starejši mladostniki pogosteje
branijo pravico do govora in združevanja ekstremistov na obeh strani političnega spektra
(Owen in Dennis, 1987). Mlajši te pravice ne branijo pogosto, posebej ne v situacijah, ki
vodi do izključevanja nekaterih skupin, starejši pa, ker podpirajo svoboščine vseh skupin,
ne glede na sporočila, ki jih izražajo (Helwig, 1995).
Preučevanje utemeljitve človekovih pravic, svobode govora in religije je pokazalo, da
mladostniki svobodo govora in religije razumejo univerzalno v nekonfliktnih situacijah; v
konfliktnih situacijah (npr. med moralnostjo in pravicami) pa pravice pogosteje podrejajo
družbenim in moralnim načelom (Helwig, 1995). Kulturna in religiozna prepričanja vpli-
vajo na razumevanje omejitev pravice do svobode govora: manjšinski mladostniki, musli-
