Page 141 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 141
oliko učencev se je pripravljenih dogovarjati o pravilih vedenja v razredu«. Vse postavke
opredeljujejo sposobnosti učencev/dijakov v razredu za argumentirano izražanje mnenja
in dogovarjanje o pravilih in metodah dela ter učnih vsebinah ali obšolskih dejavnostih.
Iz teh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje komunikacijske kompeten-
ce učencev/dijakov. Poimenovali smo jo »govorniške kompetence učencev« (na kateri nižja
vrednost predstavlja višjo stopnjo govorniških kompetenc pri učencih/dijakih).
Razlike v zaznavanju govorniških kompetenc med učitelji v osnovni šoli in profesor-
ji v srednji šoli niso statistično značilne. Prav tako ne razlike med učitelji/profesorji različ-
nih predmetov.
Pri učiteljih v osnovnih šolah se zaznavanje govorniških kompetenc učencev ne pove-
zuje s stališči učiteljev do razvijanja aktivnega državljanstva v šoli, medtem ko se je pri pro-
fesorjih v srednjih šolah pokazala nizka pozitivna korelacija med obema lestvicama (r =
0,149; p = 0,043). Profesorji, ki imajo pozitivnejša stališča do razvijanja spretnosti aktiv-
nega državljanstva v šoli, zaznavajo govorniške kompetence pri večjem deležu dijakov v ra-
zredu. To nakazuje, da so učitelji/profesorji, ki so bolj naklonjeni urjenju spretnosti aktiv-
nega državljanstva v šoli, tudi bolj senzibilni pri zaznavanju osvojenih spretnosti pri mla-
dostnikih za argumentirano razpravljanje kot eni od sestavnih kompetenc aktivnega dr-
žavljanstva.
Pri učiteljih v osnovnih šolah se je med zaznavanjem govorniških kompetenc učencev
in pogostostjo aktivnega pouka, ki ga organizirajo pri svojem predmetu, pokazala zmerno
visoka pozitivna korelacija (r = 0,430; p = 0,000). Povezanost med obema lestvicama se je
pokazala tudi pri profesorjih v srednjih šolah, le da je bila korelacija nizka pozitivna (r =
0,308; p = 0,000). Učitelji in profesorji, ki zaznavajo večji delež učencev oz. dijakov v ra-
zredu za govorniško kompetentne, pogosteje organizirajo aktivni pouk.
Učitelji v osnovnih šolah, ki zaznavajo razredne odnose kot bolj sodelovalne, zaznava-
jo večji delež učencev v razredu za kompetentne govornike (korelacija je nizka pozitivna; r
= 0,386; p = 0,000). Podobna povezanost se je pokazala tudi pri profesorjih v srednjih šo-
lah, le da je bila korelacija zmerno visoka pozitivna (r = 0,401; p = 0,000). Poleg tega se je
pri njih pokazala tudi nizka negativna korelacija med zaznano stopnjo tekmovalnosti v ra-
zredu in zaznavanjem govorniških kompetenc učencev (r = -0,308; p = 0,000). Profesor-
ji, ki zaznavajo razred kot manj tekmovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu za go-
vorniško kompetentne. Te rezultate si lahko pojasnimo v povezavi s predhodnim rezulta-
tom. Kaže, da medosebni odnosi v razredu pomembno določajo način komunikacije med
učitelji in učenci pri pouku. Bolj sodelovalna in manj tekmovalna klima spodbuja razpra-
ve pri pouku v razredu in učitelji zaznavajo več učencev za spretne sogovornike.
opredeljujejo sposobnosti učencev/dijakov v razredu za argumentirano izražanje mnenja
in dogovarjanje o pravilih in metodah dela ter učnih vsebinah ali obšolskih dejavnostih.
Iz teh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje komunikacijske kompeten-
ce učencev/dijakov. Poimenovali smo jo »govorniške kompetence učencev« (na kateri nižja
vrednost predstavlja višjo stopnjo govorniških kompetenc pri učencih/dijakih).
Razlike v zaznavanju govorniških kompetenc med učitelji v osnovni šoli in profesor-
ji v srednji šoli niso statistično značilne. Prav tako ne razlike med učitelji/profesorji različ-
nih predmetov.
Pri učiteljih v osnovnih šolah se zaznavanje govorniških kompetenc učencev ne pove-
zuje s stališči učiteljev do razvijanja aktivnega državljanstva v šoli, medtem ko se je pri pro-
fesorjih v srednjih šolah pokazala nizka pozitivna korelacija med obema lestvicama (r =
0,149; p = 0,043). Profesorji, ki imajo pozitivnejša stališča do razvijanja spretnosti aktiv-
nega državljanstva v šoli, zaznavajo govorniške kompetence pri večjem deležu dijakov v ra-
zredu. To nakazuje, da so učitelji/profesorji, ki so bolj naklonjeni urjenju spretnosti aktiv-
nega državljanstva v šoli, tudi bolj senzibilni pri zaznavanju osvojenih spretnosti pri mla-
dostnikih za argumentirano razpravljanje kot eni od sestavnih kompetenc aktivnega dr-
žavljanstva.
Pri učiteljih v osnovnih šolah se je med zaznavanjem govorniških kompetenc učencev
in pogostostjo aktivnega pouka, ki ga organizirajo pri svojem predmetu, pokazala zmerno
visoka pozitivna korelacija (r = 0,430; p = 0,000). Povezanost med obema lestvicama se je
pokazala tudi pri profesorjih v srednjih šolah, le da je bila korelacija nizka pozitivna (r =
0,308; p = 0,000). Učitelji in profesorji, ki zaznavajo večji delež učencev oz. dijakov v ra-
zredu za govorniško kompetentne, pogosteje organizirajo aktivni pouk.
Učitelji v osnovnih šolah, ki zaznavajo razredne odnose kot bolj sodelovalne, zaznava-
jo večji delež učencev v razredu za kompetentne govornike (korelacija je nizka pozitivna; r
= 0,386; p = 0,000). Podobna povezanost se je pokazala tudi pri profesorjih v srednjih šo-
lah, le da je bila korelacija zmerno visoka pozitivna (r = 0,401; p = 0,000). Poleg tega se je
pri njih pokazala tudi nizka negativna korelacija med zaznano stopnjo tekmovalnosti v ra-
zredu in zaznavanjem govorniških kompetenc učencev (r = -0,308; p = 0,000). Profesor-
ji, ki zaznavajo razred kot manj tekmovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu za go-
vorniško kompetentne. Te rezultate si lahko pojasnimo v povezavi s predhodnim rezulta-
tom. Kaže, da medosebni odnosi v razredu pomembno določajo način komunikacije med
učitelji in učenci pri pouku. Bolj sodelovalna in manj tekmovalna klima spodbuja razpra-
ve pri pouku v razredu in učitelji zaznavajo več učencev za spretne sogovornike.
