Page 142 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 142
Pri učiteljih v osnovni šoli se povezave med zaznanimi govorniškimi kompetencami
učencev in kulturo šole niso pokazale, medtem ko so se pri profesorjih v srednji šoli. Profe-
sorji, ki zaznavajo višjo stopnjo participacije dijakov na šoli, zaznavajo večji delež učencev
v razredu za govorniško kompetentne (r = 0,358; p = 0,000). Profesorji, ki zaznavajo v šoli
višjo stopnjo odzivnosti na kršitve norm, zaznavajo večji delež učencev v razredu za govor-
niško kompetentne (r = 0,339; p = 0,000). Ta rezultat kaže, da bolj kot so dijaki in profe-
sorji medsebojno povezani in aktivno vključeni v dejavnosti na srednjih šolah, bolj medse-
bojno sodelujejo, razpravljajo in se tudi bolje poznajo. Tako profesorji s teh šol prepozna-
vajo tudi večji delež dijakov za govorniško kompetentne.
Zaznavanje lastnih kompetenc za javno udejstvovanje
med mladostniki
Svoje komunikacijske kompetence so mladostniki ocenili na petstopenjski lestvici gle-
de na to, kako dobro bi jim šlo pri različnih oblikah javnega udejstvovanja. Te so bile pred-
stavljene v sedmih postavkah. Analiza glavnih komponent je pokazala ustreznost enokom-
ponentne strukture, ki pojasni 50,0 % delež skupne variance vseh sedmih postavk (njiho-
va nasičenost: h2 = [0,64; 0,77]). Lestvica ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,83).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Govorni nastop pred razredom o družbenih
razlikah med učenci«, »Predstavitev predloga skupine učencev pred učiteljskim zborom«,
»Organizacija okrogle mize o problematiki drog med mladimi«, »Pisanje pisma v časopis,
v katerem bi predstavil svoje mnenje o pravicah delavcev iz tujine«, »Pogajanje z ravnatelji-
co o uporabi šolskih prostorov za popoldanske vaje šolske glasbene skupine«, »Prepričevanje
skupine sošolk za bolj strpne odnose v razredu« in »Pogovor o TV oddaji, kjer so govorili o
pravicah manjšin«. Vse postavke opredeljujejo sposobnosti učencev/dijakov za argumenti-
rano izražanje svojega mnenja in dogovarjanje v javnem prostoru. Iz teh postavk smo sesta-
vili novo spremenljivko, ki označuje komunikacijske in organizacijske kompetence učen-
cev/dijakov, ki so potrebne za javno udejstvovanje. Poimenovali smo jo »kompetence za
javno delovanje« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznanih lastnih kom-
petenc za javno delovanje).
Med učenci in dijaki ni bilo razlik v zaznanih lastnih kompetencah za javno delovanje
niti ne med temi starostnimi skupinami. Prav tako se razlike niso pokazale med spoloma
ne med tremi narodnostnimi skupinami.
Zaznavanje lastnih kompetenc učencev/dijakov za javno delovanje zelo nizko pozitiv-
no korelira s participativno kulture šole (r = 0,109; p = 0,001) in zelo nizko negativno z
učencev in kulturo šole niso pokazale, medtem ko so se pri profesorjih v srednji šoli. Profe-
sorji, ki zaznavajo višjo stopnjo participacije dijakov na šoli, zaznavajo večji delež učencev
v razredu za govorniško kompetentne (r = 0,358; p = 0,000). Profesorji, ki zaznavajo v šoli
višjo stopnjo odzivnosti na kršitve norm, zaznavajo večji delež učencev v razredu za govor-
niško kompetentne (r = 0,339; p = 0,000). Ta rezultat kaže, da bolj kot so dijaki in profe-
sorji medsebojno povezani in aktivno vključeni v dejavnosti na srednjih šolah, bolj medse-
bojno sodelujejo, razpravljajo in se tudi bolje poznajo. Tako profesorji s teh šol prepozna-
vajo tudi večji delež dijakov za govorniško kompetentne.
Zaznavanje lastnih kompetenc za javno udejstvovanje
med mladostniki
Svoje komunikacijske kompetence so mladostniki ocenili na petstopenjski lestvici gle-
de na to, kako dobro bi jim šlo pri različnih oblikah javnega udejstvovanja. Te so bile pred-
stavljene v sedmih postavkah. Analiza glavnih komponent je pokazala ustreznost enokom-
ponentne strukture, ki pojasni 50,0 % delež skupne variance vseh sedmih postavk (njiho-
va nasičenost: h2 = [0,64; 0,77]). Lestvica ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,83).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Govorni nastop pred razredom o družbenih
razlikah med učenci«, »Predstavitev predloga skupine učencev pred učiteljskim zborom«,
»Organizacija okrogle mize o problematiki drog med mladimi«, »Pisanje pisma v časopis,
v katerem bi predstavil svoje mnenje o pravicah delavcev iz tujine«, »Pogajanje z ravnatelji-
co o uporabi šolskih prostorov za popoldanske vaje šolske glasbene skupine«, »Prepričevanje
skupine sošolk za bolj strpne odnose v razredu« in »Pogovor o TV oddaji, kjer so govorili o
pravicah manjšin«. Vse postavke opredeljujejo sposobnosti učencev/dijakov za argumenti-
rano izražanje svojega mnenja in dogovarjanje v javnem prostoru. Iz teh postavk smo sesta-
vili novo spremenljivko, ki označuje komunikacijske in organizacijske kompetence učen-
cev/dijakov, ki so potrebne za javno udejstvovanje. Poimenovali smo jo »kompetence za
javno delovanje« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo zaznanih lastnih kom-
petenc za javno delovanje).
Med učenci in dijaki ni bilo razlik v zaznanih lastnih kompetencah za javno delovanje
niti ne med temi starostnimi skupinami. Prav tako se razlike niso pokazale med spoloma
ne med tremi narodnostnimi skupinami.
Zaznavanje lastnih kompetenc učencev/dijakov za javno delovanje zelo nizko pozitiv-
no korelira s participativno kulture šole (r = 0,109; p = 0,001) in zelo nizko negativno z
