Page 145 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 145
dnih ali šolskih volitvah«. Vse postavke opredeljujejo izražanje svojega mnenja v javnem
prostoru. Iz teh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje osebne izkušnje z
različnimi oblikami javnega udejstvovanja. Poimenovali smo jo »javno udejstvovanje« (na
kateri nižja vrednost predstavlja pogostejše javno udejstvovanje mladostnikov).
Slika 22: Pogostost javnega udejstvovanja mladostnikov po starostnih skupinah (nižja vrednost
predstavlja pogostejše udejstvovanje).
Primerjava izkušenj učencev in dijakov z javnim udejstvovanjem pokaže med njimi
statistično značilne razlike (Kruskal-Wallis test: H(1,819) = 12,81; p = ,000): osnovnošolci
so se v zadnjem letu pogosteje javno udejstvovali (M = 30,71; SD = 8,13) kot srednješol-
ci (M = 33,04; SD = 6,34). Značilne so tudi razlike v javnem udejstvovanju tudi med tre-
mi starostnimi skupinami mladostnikov (ANOVA: F(2,818) = 11,52; p = 0,000): devetošol-
ci imajo največ lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem v zadnjem letu (M = 29,75; SD
= 7,64), manj šestošolci (M = 31,76; SD = 8,54) in najmanj srednješolci (M = 33,04; SD
= 6,34). Starejši mladostniki se redkeje javno udejstvujejo kot mlajši, vendar njihove izku-
šnje ne upadajo linearno, temveč krivuljčno: iz druge v tretjo triado devetletke naraščajo,
potem pa upadejo proti koncu srednje šole. Ta rezultat ni pričakovan z gledišča socialnega
razvoja mladostnikov in bi ga nemara lahko razjasnile razlike v kurikulih osnovne in sre-
dnje šole ter zahtevnost dela za šolo, ki mu dijaki posvečajo več svojega prostega časa (v ka-
terem bi se sicer lahko pogosteje javno udejstvovali).
prostoru. Iz teh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje osebne izkušnje z
različnimi oblikami javnega udejstvovanja. Poimenovali smo jo »javno udejstvovanje« (na
kateri nižja vrednost predstavlja pogostejše javno udejstvovanje mladostnikov).
Slika 22: Pogostost javnega udejstvovanja mladostnikov po starostnih skupinah (nižja vrednost
predstavlja pogostejše udejstvovanje).
Primerjava izkušenj učencev in dijakov z javnim udejstvovanjem pokaže med njimi
statistično značilne razlike (Kruskal-Wallis test: H(1,819) = 12,81; p = ,000): osnovnošolci
so se v zadnjem letu pogosteje javno udejstvovali (M = 30,71; SD = 8,13) kot srednješol-
ci (M = 33,04; SD = 6,34). Značilne so tudi razlike v javnem udejstvovanju tudi med tre-
mi starostnimi skupinami mladostnikov (ANOVA: F(2,818) = 11,52; p = 0,000): devetošol-
ci imajo največ lastnih izkušenj z javnim udejstvovanjem v zadnjem letu (M = 29,75; SD
= 7,64), manj šestošolci (M = 31,76; SD = 8,54) in najmanj srednješolci (M = 33,04; SD
= 6,34). Starejši mladostniki se redkeje javno udejstvujejo kot mlajši, vendar njihove izku-
šnje ne upadajo linearno, temveč krivuljčno: iz druge v tretjo triado devetletke naraščajo,
potem pa upadejo proti koncu srednje šole. Ta rezultat ni pričakovan z gledišča socialnega
razvoja mladostnikov in bi ga nemara lahko razjasnile razlike v kurikulih osnovne in sre-
dnje šole ter zahtevnost dela za šolo, ki mu dijaki posvečajo več svojega prostega časa (v ka-
terem bi se sicer lahko pogosteje javno udejstvovali).
