Page 139 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 139
Zaznana stopnja kohezivnosti razreda se statistično značilno razlikuje med učenci/di-
jaki z različnim načinom reševanja medosebnih konfliktov (ANOVA: F(3,834) = 5,85; p =
0,001). Zaznana stopnja kohezivnosti razreda je: a) največja, kadar učenci/dijaki v primeru
konflikta odreagirajo tako, da pozorno poslušajo do konca in nato skušajo sogovorniko-
vo mnenje zavrniti (M = 12,62; SD = 3,756), b) nekoliko manjša, kadar sogovornika po-
zorno poslušajo do konca in sprejmejo njegovo mnenje, če je bolje utemeljeno od lastnega
(M = 12,89; SD = 4,241), c) še manjša, kadar sogovornika prekinejo in mu ne pustijo po-
vedati do konca (M = 13,57; SD = 4,449), d) najmanjša pa, kadar sogovorniku pustijo po-
vedati do konca, a se ne odzovejo (M = 14,48; SD = 4,390). Bonferronijev post-hoc test je
pokazal, da se stopnja kohezivnosti razreda značilno razlikuje v skupini učencev/dijakov,
ki težave rešujejo tako, da sogovornika pozorno poslušajo do konca, a se ne odzovejo; od
skupine, ki težave rešuje tako, da sogovorniku pusti, da pove do konca in nato skuša nje-
govo mnenje zavrniti (p = 0,000) in od skupine, ki sogovornika pozorno posluša do kon-
ca in sprejme njegovo mnenje, če je to bolje utemeljeno od lastnega (p = 0,004). Bolj na-
klonjeni in k sodelovanju usmerjeni medosebni odnosi v razredu spodbujajo argumentira-
no reševanje konfliktov v dialogu, medtem ko nizka stopnja kohezivnosti razreda spodbu-
ja ignoriranje kontroverze.
Povzetek
Mladostniki v večini menijo, da je najučinkovitejši način reševanja konfliktov v ra-
zredu sodelovanje vseh pri iskanju rešitve, le redki preferirajo reševanje konfliktov s stra-
ni predstavnikov razredov. Razlike v preferenčnih načinih reševanja konfliktov v razredu
so povezane s stopnjo šolanja, programom srednje šole in spolom. Osnovnošolci pogoste-
je kot dijaki preferirajo reševanje konfliktov s strani odgovornih učencev, dijaki pa skupno
reševanje težav v razredu. Druge oblike reševanja konfliktov kot neposredno soodločanje
celotne razredne skupnosti, so bolj sprejemljive dijakom na strokovnih srednjih šolah kot
gimnazijcem. Fantje pogosteje od deklet preferirajo individualno reševanje konfliktov ali
s strani odgovornih učencev v razredu.
Način reševanja konfliktov v razredu se povezuje tudi z medosebnimi odnosi v razre-
du in na šoli. Reševanje konfliktov s strani predstavnikov razreda spodbujata višja kohe-
zivnost razreda in višja stopnja participativne kulture. Nasprotno nižja stopnja medseboj-
ne naklonjenosti in sodelovanja na razredni in šolski ravni spodbuja individualno reševa-
nje konfliktov, prav tako tudi visoka stopnja elitistične kulture šole. Nižja stopnja elitizma
v medosebnih odnosih na šoli pa spodbuja neposredno soodločanje vseh v razredu.
jaki z različnim načinom reševanja medosebnih konfliktov (ANOVA: F(3,834) = 5,85; p =
0,001). Zaznana stopnja kohezivnosti razreda je: a) največja, kadar učenci/dijaki v primeru
konflikta odreagirajo tako, da pozorno poslušajo do konca in nato skušajo sogovorniko-
vo mnenje zavrniti (M = 12,62; SD = 3,756), b) nekoliko manjša, kadar sogovornika po-
zorno poslušajo do konca in sprejmejo njegovo mnenje, če je bolje utemeljeno od lastnega
(M = 12,89; SD = 4,241), c) še manjša, kadar sogovornika prekinejo in mu ne pustijo po-
vedati do konca (M = 13,57; SD = 4,449), d) najmanjša pa, kadar sogovorniku pustijo po-
vedati do konca, a se ne odzovejo (M = 14,48; SD = 4,390). Bonferronijev post-hoc test je
pokazal, da se stopnja kohezivnosti razreda značilno razlikuje v skupini učencev/dijakov,
ki težave rešujejo tako, da sogovornika pozorno poslušajo do konca, a se ne odzovejo; od
skupine, ki težave rešuje tako, da sogovorniku pusti, da pove do konca in nato skuša nje-
govo mnenje zavrniti (p = 0,000) in od skupine, ki sogovornika pozorno posluša do kon-
ca in sprejme njegovo mnenje, če je to bolje utemeljeno od lastnega (p = 0,004). Bolj na-
klonjeni in k sodelovanju usmerjeni medosebni odnosi v razredu spodbujajo argumentira-
no reševanje konfliktov v dialogu, medtem ko nizka stopnja kohezivnosti razreda spodbu-
ja ignoriranje kontroverze.
Povzetek
Mladostniki v večini menijo, da je najučinkovitejši način reševanja konfliktov v ra-
zredu sodelovanje vseh pri iskanju rešitve, le redki preferirajo reševanje konfliktov s stra-
ni predstavnikov razredov. Razlike v preferenčnih načinih reševanja konfliktov v razredu
so povezane s stopnjo šolanja, programom srednje šole in spolom. Osnovnošolci pogoste-
je kot dijaki preferirajo reševanje konfliktov s strani odgovornih učencev, dijaki pa skupno
reševanje težav v razredu. Druge oblike reševanja konfliktov kot neposredno soodločanje
celotne razredne skupnosti, so bolj sprejemljive dijakom na strokovnih srednjih šolah kot
gimnazijcem. Fantje pogosteje od deklet preferirajo individualno reševanje konfliktov ali
s strani odgovornih učencev v razredu.
Način reševanja konfliktov v razredu se povezuje tudi z medosebnimi odnosi v razre-
du in na šoli. Reševanje konfliktov s strani predstavnikov razreda spodbujata višja kohe-
zivnost razreda in višja stopnja participativne kulture. Nasprotno nižja stopnja medseboj-
ne naklonjenosti in sodelovanja na razredni in šolski ravni spodbuja individualno reševa-
nje konfliktov, prav tako tudi visoka stopnja elitistične kulture šole. Nižja stopnja elitizma
v medosebnih odnosih na šoli pa spodbuja neposredno soodločanje vseh v razredu.
