Page 146 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 146
Izkušnje z javnim udejstvovanjem so značilno različne tudi glede na spol mladostni-
kov (ANOVA: F(1,818) = 30,41; p = 0,000): fantje imajo več lastnih izkušenj z javnim udej-
stvovanjem v zadnjem šolskem letu (M = 31,02; SD = 7,81) kot dekleta (M = 33,65; SD =
5,80). Ta rezultat je skladen tudi z drugimi študijami javnega udejstvovanja v Sloveniji in
drugod po Evropi, ki kažejo večjo prisotnost fantov v političnem udejstvovanju kot deklet
(Gril, 2011; Šerek in dr., 2011, Diener in dr., 2011).
Izkušnje z javnim udejstvovanjem se nizko pozitivno povezujejo s kohezivnostjo razreda
(r = 0,117; p = 0,000) in kulturo šole: zelo nizko pozitivno s participativno kulturo šole (r =
0,077; p = 0,029) in zelo nizko negativno z elitistično kulturo šole (r = -0,164; p = 0,000). Ta
rezultat kaže, da šola spodbuja javno udejstvovanje mladostnikov skozi spodbujanje naklon-
jenosti, strpnosti, sprejemanja in sodelovanja v medosebnih odnosih v razredu in na šoli.
Stopnja osebnih izkušenj participacije se zmerno nizko pozitivno povezuje z zaznava-
njem komunikacijskih kompetenc pri sebi (r = 0,324; p = 0,000). Mladostniki, ki se pogo-
steje javno udejstvujejo, zaznavajo tudi bolj razvite kompetence na tem področju.
Pogostost javnega udejstvovanja se ne povezuje z načinom reševanja konfliktov v razre-
du niti odzivanjem v medosebnih konfliktih. Izkušnje z javnim udejstvovanjem se ne raz-
likujejo glede na narodnost mladostnikov.
Povzetek
Dijaki se redkeje javno udejstvujejo kot osnovnošolci, med njimi se devetošolci pogo-
steje kot šestošolci. Pogosteje se javno udejstvujejo fantje kot dekleta in mladostniki, ki pri
sebi zaznavajo boljše kompetence za tovrstne dejavnosti.
Pogosteje se javno udejstvujejo mladostniki, ki prihajajo iz šol z višjo stopnjo partici-
pativne kulture, nizko stopnjo elitistične kulture ter iz bolj kohezivnih razredov.
Razvoj družbenega razumevanja
Družbeno udejstvovanje je vsaj delno pogojeno z zaznavanjem družbenih problemov
in prepoznavanjem možnosti za njihovo reševanje, obenem pa je družbena vednost pro-
dukt družbenega vključevanja in reševanja problemov v vsakdanjem življenju skupnosti.
Socialno-kognitivni procesi so inherentni družbeni in politični participaciji (Metzger in
Smetana, 2010). Posameznik se odloča, koga bo volil ali kateri stranki se bo pridružil. Pro-
testniki se pridružijo družbenim ali političnim procesom na podlagi tega, kako pojmuje-
jo vprašanje, na katerega se protestni shod nanaša. Bojkotiranje določenih izdelkov teme-
lji na prepričanjih o primernih proizvodnih praksah. Razumevanje deprivilegiranih sku-
pin in pojmovanje razlogov za njihovo deprivilegiranost je podlaga za odločitev, katere vr-
kov (ANOVA: F(1,818) = 30,41; p = 0,000): fantje imajo več lastnih izkušenj z javnim udej-
stvovanjem v zadnjem šolskem letu (M = 31,02; SD = 7,81) kot dekleta (M = 33,65; SD =
5,80). Ta rezultat je skladen tudi z drugimi študijami javnega udejstvovanja v Sloveniji in
drugod po Evropi, ki kažejo večjo prisotnost fantov v političnem udejstvovanju kot deklet
(Gril, 2011; Šerek in dr., 2011, Diener in dr., 2011).
Izkušnje z javnim udejstvovanjem se nizko pozitivno povezujejo s kohezivnostjo razreda
(r = 0,117; p = 0,000) in kulturo šole: zelo nizko pozitivno s participativno kulturo šole (r =
0,077; p = 0,029) in zelo nizko negativno z elitistično kulturo šole (r = -0,164; p = 0,000). Ta
rezultat kaže, da šola spodbuja javno udejstvovanje mladostnikov skozi spodbujanje naklon-
jenosti, strpnosti, sprejemanja in sodelovanja v medosebnih odnosih v razredu in na šoli.
Stopnja osebnih izkušenj participacije se zmerno nizko pozitivno povezuje z zaznava-
njem komunikacijskih kompetenc pri sebi (r = 0,324; p = 0,000). Mladostniki, ki se pogo-
steje javno udejstvujejo, zaznavajo tudi bolj razvite kompetence na tem področju.
Pogostost javnega udejstvovanja se ne povezuje z načinom reševanja konfliktov v razre-
du niti odzivanjem v medosebnih konfliktih. Izkušnje z javnim udejstvovanjem se ne raz-
likujejo glede na narodnost mladostnikov.
Povzetek
Dijaki se redkeje javno udejstvujejo kot osnovnošolci, med njimi se devetošolci pogo-
steje kot šestošolci. Pogosteje se javno udejstvujejo fantje kot dekleta in mladostniki, ki pri
sebi zaznavajo boljše kompetence za tovrstne dejavnosti.
Pogosteje se javno udejstvujejo mladostniki, ki prihajajo iz šol z višjo stopnjo partici-
pativne kulture, nizko stopnjo elitistične kulture ter iz bolj kohezivnih razredov.
Razvoj družbenega razumevanja
Družbeno udejstvovanje je vsaj delno pogojeno z zaznavanjem družbenih problemov
in prepoznavanjem možnosti za njihovo reševanje, obenem pa je družbena vednost pro-
dukt družbenega vključevanja in reševanja problemov v vsakdanjem življenju skupnosti.
Socialno-kognitivni procesi so inherentni družbeni in politični participaciji (Metzger in
Smetana, 2010). Posameznik se odloča, koga bo volil ali kateri stranki se bo pridružil. Pro-
testniki se pridružijo družbenim ali političnim procesom na podlagi tega, kako pojmuje-
jo vprašanje, na katerega se protestni shod nanaša. Bojkotiranje določenih izdelkov teme-
lji na prepričanjih o primernih proizvodnih praksah. Razumevanje deprivilegiranih sku-
pin in pojmovanje razlogov za njihovo deprivilegiranost je podlaga za odločitev, katere vr-
