Page 147 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 147
prostovoljno socialno delo v skupnosti bo nekdo izvajal. Pojmovanja in prepričanja so
ključna za posameznikov odnos do družbenih in političnih institucij. Vplivajo na to, ali se
bo nekdo družbeno udejstvoval in katerim oblikam udejstvovanja se bo pridružil. Druž-
beno udejstvovanje je namenjeno koristi drugih ljudi ali družbenim organizacijam ali sku-
pnosti v celoti in bi ga lahko razumeli kot posebno obliko prosocialnega delovanja. Posa-
meznik se bo torej odločal zanj v skladu s svojim razumevanjem moralnosti ali prosocial-
nosti in/ali glede na to, kako razume družbene odnose moči, kako vrednoti različne druž-
bene skupine in kako razume družbene procese (npr. odločanja, solidarnosti).
Prosocialno sklepanje
Prosocialno sklepanje se razvija skozi pet stopenj (Eisenberg, 1990). V otroštvu se skle-
panje razvije od hedonističnega k sklepanju, ki zadovoljuje druge, do katerih imajo več
simpatije in prevzemajo njihovo perspektivo. Mladostniki uporabljajo bolj internalizira-
no sklepanje, ki temelji na abstraktnih principih. Obenem so bolj predani svojim oseb-
nim idealom in razumejo prosocialno ravnanje kot del samopodobe. Nekatere študije so
pokazale, da se hedonistično sklepanje ponovno pojavi v pozni adolescenci in se povezuje
tudi z redkejšim prosocialnim vedenjem v tem obdobju (Eisenberg in dr., 2005). Dekleta
so bolj prosocialno usmerjena kot fantje, kar se kaže v pogostejšem prosocialnem vedenju,
bolj poglobljenem prosocialnem sklepanju in pogostejših čustvenih odzivih (Eisenberg in
dr., 2007). Prosocialno sklepanje in vedenje sta povezana, kar si lahko pojasnimo z večjo
socialno senzibilnostjo in občutki odgovornosti. Njuno povezanost moderira več dejavni-
kov: čustva simpatije (Eisenberg in dr., 2007), osebni stroški (npr. napor, dolgotrajnost)
prostovoljnega dela (Eisenberg in Shell, 1986), osebna moralna samopodoba (Hart in Fe-
gley, 1995), socialne vrednote in socialna odgovornost (Carlo, Eisenberg in Knight, 1992).
Mladostniki utemeljujejo različne vrste prosocialnih vedenj bodisi kot moralna (obve-
zujoča, univerzalna) ali socialno konvencionalna dejanja (arbitrarna, spremenljiva, odvi-
sna od avtoritete ali dogovorjenih pravil) (Kahn, 1992). Na podlagi področne sociokogni-
tivne teorije lahko sklepamo, da tudi različne oblike družbenega udejstvovanja mladostni-
ki presojajo na različnih področjih; moralnem (npr. proti rasni diskriminaciji) ali socialno
konvencionalnem (npr. pomoč nemočnim pri nošenju stvari). Skupnostno delo so mlado-
stniki presojali kot moralno vprašanje (obvezujoče, spoštovano, pomembno), za konvenci-
onalne oblike političnega udejstvovanja pa so menili, da so še bolj obvezujoče, a so jih ute-
meljili konvencionalno, medtem ko so alternativne oblike presodili za najmanj obvezujo-
če in spoštovane (Metzger in Smetana, 2009).
ključna za posameznikov odnos do družbenih in političnih institucij. Vplivajo na to, ali se
bo nekdo družbeno udejstvoval in katerim oblikam udejstvovanja se bo pridružil. Druž-
beno udejstvovanje je namenjeno koristi drugih ljudi ali družbenim organizacijam ali sku-
pnosti v celoti in bi ga lahko razumeli kot posebno obliko prosocialnega delovanja. Posa-
meznik se bo torej odločal zanj v skladu s svojim razumevanjem moralnosti ali prosocial-
nosti in/ali glede na to, kako razume družbene odnose moči, kako vrednoti različne druž-
bene skupine in kako razume družbene procese (npr. odločanja, solidarnosti).
Prosocialno sklepanje
Prosocialno sklepanje se razvija skozi pet stopenj (Eisenberg, 1990). V otroštvu se skle-
panje razvije od hedonističnega k sklepanju, ki zadovoljuje druge, do katerih imajo več
simpatije in prevzemajo njihovo perspektivo. Mladostniki uporabljajo bolj internalizira-
no sklepanje, ki temelji na abstraktnih principih. Obenem so bolj predani svojim oseb-
nim idealom in razumejo prosocialno ravnanje kot del samopodobe. Nekatere študije so
pokazale, da se hedonistično sklepanje ponovno pojavi v pozni adolescenci in se povezuje
tudi z redkejšim prosocialnim vedenjem v tem obdobju (Eisenberg in dr., 2005). Dekleta
so bolj prosocialno usmerjena kot fantje, kar se kaže v pogostejšem prosocialnem vedenju,
bolj poglobljenem prosocialnem sklepanju in pogostejših čustvenih odzivih (Eisenberg in
dr., 2007). Prosocialno sklepanje in vedenje sta povezana, kar si lahko pojasnimo z večjo
socialno senzibilnostjo in občutki odgovornosti. Njuno povezanost moderira več dejavni-
kov: čustva simpatije (Eisenberg in dr., 2007), osebni stroški (npr. napor, dolgotrajnost)
prostovoljnega dela (Eisenberg in Shell, 1986), osebna moralna samopodoba (Hart in Fe-
gley, 1995), socialne vrednote in socialna odgovornost (Carlo, Eisenberg in Knight, 1992).
Mladostniki utemeljujejo različne vrste prosocialnih vedenj bodisi kot moralna (obve-
zujoča, univerzalna) ali socialno konvencionalna dejanja (arbitrarna, spremenljiva, odvi-
sna od avtoritete ali dogovorjenih pravil) (Kahn, 1992). Na podlagi področne sociokogni-
tivne teorije lahko sklepamo, da tudi različne oblike družbenega udejstvovanja mladostni-
ki presojajo na različnih področjih; moralnem (npr. proti rasni diskriminaciji) ali socialno
konvencionalnem (npr. pomoč nemočnim pri nošenju stvari). Skupnostno delo so mlado-
stniki presojali kot moralno vprašanje (obvezujoče, spoštovano, pomembno), za konvenci-
onalne oblike političnega udejstvovanja pa so menili, da so še bolj obvezujoče, a so jih ute-
meljili konvencionalno, medtem ko so alternativne oblike presodili za najmanj obvezujo-
če in spoštovane (Metzger in Smetana, 2009).
