Page 143 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 143
tistično kulturo šole (r = -0,057; p = 0,050). Mladostniki zaznavajo večje kompetence
za javno delovanje v šolah z višjo stopnjo participacije in nižjo stopnjo elitizma na šoli. Bolj
kot se na šoli spodbuja medsebojno sodelovanje in vključevanje učencev ter so zagotovljene
vsem enake možnosti, bolj se učenci čutijo zmožne javno udejstvovati.
Stopnja kohezivnosti razreda se zmerno nizko pozitivno povezuje z zaznavanjem la-
stnih komunikacijskih kompetenc (r = 0,291; p = 0,000). Tudi medsebojna naklonjenost
in sodelovanje v razredu, tako kot na šoli, spodbuja učence k aktivnejšemu vključevanju v
dejavnosti šole in posledično sebe zaznavajo kot kompetentnejše za javno delovanje.
Povzetek
Učitelji v osnovnih šolah in profesorji v srednjih šolah, ki zaznavajo razredne odnose
kot bolj sodelovalne, zaznavajo govorniške kompetence pri večjem deležu dijakov v razre-
du. V tem primeru tudi pogosteje organizirajo aktivni pouk. Profesorji, ki zaznavajo viš-
jo stopnjo participacije dijakov na srednji šoli in tudi višjo stopnjo odzivnosti na kršitve
norm, zaznavajo več dijakov govorniško kompetentnih. Zaznavanje teh kompetenc je viš-
je tudi pri profesorjih, ki imajo pozitivnejša stališča do razvijanja spretnosti aktivnega dr-
žavljanstva v šoli.
Mladostniki zaznavajo večje lastne kompetence za javno delovanje v šolah z višjo sto-
pnjo participacije in nižjo stopnjo elitizma na šoli ter v razredih, ki so bolj kohezivni.
Družbeno-politično udejstvovanje
Konvencionalno politično udejstvovanje vključuje volitve, sodelovanje v volilnih kam-
panjah v podporo kandidatom, prostovoljno delo za politično stranko. Alternativne obli-
ke političnega udejstvovanja so: a) politične dejavnosti (sodelovanje v bojkotih proti dolo-
čenim blagovnim znamkam, izdelkom, proizvajalcem; odklanjanje nakupovanja proizvo-
dov, ki so nastali s suženjskim delom; sodelovanje v političnih shodih, protestih, demon-
stracijah); b) izražanje svojih političnih stališč (prepričevanje ljudi o glasovanju na voli-
tvah za ali proti določenemu kandidatu; izražanje mnenja na internetnih straneh, blogih,
socialnih omrežjih; sodelovanje v kulturnih dogodkih – slum poezija, stand-up komedije,
glasbeni performansi, mladinski forumi ipd., kjer mladi izražajo svoja politična stališča);
c) sodelovanje v družbenih organizacijah (okoljevarstvene skupine in organizacije, organi-
zacije za zaščito živali; skupine za pomoč imigrantom in manjšinskim skupinam, družbe-
nopolitična društva, ženske skupine, skupine za varstvo človekovih pravic); d) sodelova-
nje pri problemih v skupnosti (prostovoljno socialno delo; promocija zdravja in varnosti v
skupnosti; druge skupine, ki rešujejo probleme v lokalnih skupnostih) (Flanagan, Syvert-
sen in Stout, 2007).
za javno delovanje v šolah z višjo stopnjo participacije in nižjo stopnjo elitizma na šoli. Bolj
kot se na šoli spodbuja medsebojno sodelovanje in vključevanje učencev ter so zagotovljene
vsem enake možnosti, bolj se učenci čutijo zmožne javno udejstvovati.
Stopnja kohezivnosti razreda se zmerno nizko pozitivno povezuje z zaznavanjem la-
stnih komunikacijskih kompetenc (r = 0,291; p = 0,000). Tudi medsebojna naklonjenost
in sodelovanje v razredu, tako kot na šoli, spodbuja učence k aktivnejšemu vključevanju v
dejavnosti šole in posledično sebe zaznavajo kot kompetentnejše za javno delovanje.
Povzetek
Učitelji v osnovnih šolah in profesorji v srednjih šolah, ki zaznavajo razredne odnose
kot bolj sodelovalne, zaznavajo govorniške kompetence pri večjem deležu dijakov v razre-
du. V tem primeru tudi pogosteje organizirajo aktivni pouk. Profesorji, ki zaznavajo viš-
jo stopnjo participacije dijakov na srednji šoli in tudi višjo stopnjo odzivnosti na kršitve
norm, zaznavajo več dijakov govorniško kompetentnih. Zaznavanje teh kompetenc je viš-
je tudi pri profesorjih, ki imajo pozitivnejša stališča do razvijanja spretnosti aktivnega dr-
žavljanstva v šoli.
Mladostniki zaznavajo večje lastne kompetence za javno delovanje v šolah z višjo sto-
pnjo participacije in nižjo stopnjo elitizma na šoli ter v razredih, ki so bolj kohezivni.
Družbeno-politično udejstvovanje
Konvencionalno politično udejstvovanje vključuje volitve, sodelovanje v volilnih kam-
panjah v podporo kandidatom, prostovoljno delo za politično stranko. Alternativne obli-
ke političnega udejstvovanja so: a) politične dejavnosti (sodelovanje v bojkotih proti dolo-
čenim blagovnim znamkam, izdelkom, proizvajalcem; odklanjanje nakupovanja proizvo-
dov, ki so nastali s suženjskim delom; sodelovanje v političnih shodih, protestih, demon-
stracijah); b) izražanje svojih političnih stališč (prepričevanje ljudi o glasovanju na voli-
tvah za ali proti določenemu kandidatu; izražanje mnenja na internetnih straneh, blogih,
socialnih omrežjih; sodelovanje v kulturnih dogodkih – slum poezija, stand-up komedije,
glasbeni performansi, mladinski forumi ipd., kjer mladi izražajo svoja politična stališča);
c) sodelovanje v družbenih organizacijah (okoljevarstvene skupine in organizacije, organi-
zacije za zaščito živali; skupine za pomoč imigrantom in manjšinskim skupinam, družbe-
nopolitična društva, ženske skupine, skupine za varstvo človekovih pravic); d) sodelova-
nje pri problemih v skupnosti (prostovoljno socialno delo; promocija zdravja in varnosti v
skupnosti; druge skupine, ki rešujejo probleme v lokalnih skupnostih) (Flanagan, Syvert-
sen in Stout, 2007).
