Page 140 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 140
Komunikacijske kompetence mladostnikov so razvitejše pri dijakih gimnazij, kot pri
dijakih strokovnih srednjih šol, zlasti tehničnih, kjer dijaki pogosteje v situacijah konflik-
tov mnenj dialog prekinejo ali ignorirajo. Preference do argumentiranega reševanja kon-
fliktov niso povezane s stopnjo šolanja ali starostjo. Povezane so s spolom mladostnikov
– dekleta v konfliktih mnenj pogosteje dialog argumentirano nadaljujejo. Nasprotno pa
prekinitev dialoga ali ignoriranje nasprotujočih si stališč spodbuja elitistična kultura šole
in nižja stopnja kohezivnosti v razredu.
Zaznavanje državljanskih kompetenc mladih
Državljansko vedenje mladih – oz. zaznavanje lastnih kompetenc za udejstvovanje v
družbenih dejavnostih se nanaša na: a) sodelovanje v državljanskih dejanjih (npr. organi-
zacija javnih zborovanj, prepričevanje in ozaveščanje drugih ljudi o problemu, organizira-
nje peticij, načrtovanje javne predstavitve problema, prepoznavanje in kontaktiranje oseb
in skupin, ki ti lahko pomagajo pri reševanju problema); b) izražanje političnega glasu/sta-
lišč (npr. podpisovanje peticij, izražanje svojih stališč pred skupino ljudi, na radiu ali TV,
pisanje pisma s svojimi stališči lokalnemu časopisu, predstavitev problema političnemu
predstavniku) in c) kritična analiza političnih sporočil (poslušanje mnenja ljudi o politiki,
čeprav se z njimi ne strinjaš, analiza medijskih novic glede pristranosti sporočanja ali gle-
de predstavljanja resničnega dogajanja) (Flanagan, Syvertsen in Stout, 2007).
V študiji, ki smo jo izvedli med mladostnikih v osnovnih in srednjih šolah v Sloveni-
ji, smo spraševali tako mladostnike same kot njihove učitelje in profesorje kako razvite so
kompetence mladostnikov za argumentirano razpravljanje in javno udejstvovanje.
Zaznavanje govorniških kompetenc mladostnikov med učitelji
Učitelji/profesorji so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kolikšen delež učencev/dijakov
v izbranem razredu po njihovem mnenju izraža določene komunikacijske kompetence. Te
so bile opisane v osmih postavkah. Analiza glavnih komponent je pokazala ustreznost eno-
komponentne strukture, ki pojasni 52,8 % delež skupne variance vseh osmih postavk (nji-
hova nasičenost: h2 = [0,52; 0,84]). Lestvica ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,86).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Koliko učencev zmore razpravljati o izbiri uč-
nih gradiv«, »Koliko učencev zmore utemeljeno predstaviti svoje stališče o problemih pri po-
uku«, »Koliko učencev zna razpravljati o razredni diskusiji«, »Koliko učencev je motivi-
ranih za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku«, »Koliko učencev predlaga primerno temo
obšolskih dejavnosti«, »Koliko učencev želi razpravljati o izbiri teme za obravnavo pri pou-
ku«, »Koliko učencev se ne boji odkrito pogovarjati o problemih, ki se pojavijo pri pouku« in
dijakih strokovnih srednjih šol, zlasti tehničnih, kjer dijaki pogosteje v situacijah konflik-
tov mnenj dialog prekinejo ali ignorirajo. Preference do argumentiranega reševanja kon-
fliktov niso povezane s stopnjo šolanja ali starostjo. Povezane so s spolom mladostnikov
– dekleta v konfliktih mnenj pogosteje dialog argumentirano nadaljujejo. Nasprotno pa
prekinitev dialoga ali ignoriranje nasprotujočih si stališč spodbuja elitistična kultura šole
in nižja stopnja kohezivnosti v razredu.
Zaznavanje državljanskih kompetenc mladih
Državljansko vedenje mladih – oz. zaznavanje lastnih kompetenc za udejstvovanje v
družbenih dejavnostih se nanaša na: a) sodelovanje v državljanskih dejanjih (npr. organi-
zacija javnih zborovanj, prepričevanje in ozaveščanje drugih ljudi o problemu, organizira-
nje peticij, načrtovanje javne predstavitve problema, prepoznavanje in kontaktiranje oseb
in skupin, ki ti lahko pomagajo pri reševanju problema); b) izražanje političnega glasu/sta-
lišč (npr. podpisovanje peticij, izražanje svojih stališč pred skupino ljudi, na radiu ali TV,
pisanje pisma s svojimi stališči lokalnemu časopisu, predstavitev problema političnemu
predstavniku) in c) kritična analiza političnih sporočil (poslušanje mnenja ljudi o politiki,
čeprav se z njimi ne strinjaš, analiza medijskih novic glede pristranosti sporočanja ali gle-
de predstavljanja resničnega dogajanja) (Flanagan, Syvertsen in Stout, 2007).
V študiji, ki smo jo izvedli med mladostnikih v osnovnih in srednjih šolah v Sloveni-
ji, smo spraševali tako mladostnike same kot njihove učitelje in profesorje kako razvite so
kompetence mladostnikov za argumentirano razpravljanje in javno udejstvovanje.
Zaznavanje govorniških kompetenc mladostnikov med učitelji
Učitelji/profesorji so na petstopenjski lestvici ocenjevali, kolikšen delež učencev/dijakov
v izbranem razredu po njihovem mnenju izraža določene komunikacijske kompetence. Te
so bile opisane v osmih postavkah. Analiza glavnih komponent je pokazala ustreznost eno-
komponentne strukture, ki pojasni 52,8 % delež skupne variance vseh osmih postavk (nji-
hova nasičenost: h2 = [0,52; 0,84]). Lestvica ima visoko notranjo konsistentnost (α = 0,86).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Koliko učencev zmore razpravljati o izbiri uč-
nih gradiv«, »Koliko učencev zmore utemeljeno predstaviti svoje stališče o problemih pri po-
uku«, »Koliko učencev zna razpravljati o razredni diskusiji«, »Koliko učencev je motivi-
ranih za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku«, »Koliko učencev predlaga primerno temo
obšolskih dejavnosti«, »Koliko učencev želi razpravljati o izbiri teme za obravnavo pri pou-
ku«, »Koliko učencev se ne boji odkrito pogovarjati o problemih, ki se pojavijo pri pouku« in
