Page 138 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

ga pa so najpogostejše pri dijakih tehničnih smeri, v primerjavi z dijaki drugih smeri

srednjih šol. Na podlagi teh samoocen mladostnikov lahko sklepamo, da imajo gimnazij-

ci bolje razvite komunikacijske kompetence za argumentirano soočanje mnenj v dialogu.

Statistično značilne razlike pa so se pokazale v odzivanju v situacijah nestrinjanja med

dekleti in fanti ( χ =2 31,02; p=0,000; V = 0,192). Dekleta so pogosteje kot fantje iz-
(3,843)
brale zase lasten način odzivanja tisti, ko pozorno poslušajo sogovornika do konca in sprej-

mejo njegovo mnenje, če je bolj utemeljeno (45 % deklet in 37 % fantov) ali mnenje dru-

gega skušajo zavrniti (41,7 % deklet in 34,4 % fantov). Fantje pa so pogosteje od deklet iz-

brali druga dva načina odzivanja na kontroverze, tistega, ko drugemu pustijo povedati do

konca in se ne odzovejo (16,3 % fantov in 8,6 % deklet) ali drugega prekinejo in mu ne pu-

stijo povedati do konca (12,2 % fantov in 4,7 % deklet). Fantje se torej pogosteje od deklet

odzivajo z ignoriranjem in prekinitvijo dialoga, čeprav sta tudi zanje, tako kot za dekleta,

druga dva načina, ko dialog nadaljujejo in skušajo argumentirano zavrniti stališče druge-

ga in so slednjega pripravljeni tudi sprejeti, če ima drugi boljše argumente. Vendar so de-

kleta pogosteje pripravljena na argumentiran dialog. Na podlagi samoocen mladostnikov

lahko sklepamo, da ima več deklet kot fantov razvitejše komunikacijske kompetence za ar-

gumentirano soočenje mnenj in reševanje konfliktov v dialogu.

Zaznavanje elitistične kulture šole se statistično značilno razlikuje med učenci/dijaki z

različnim načinom reševanja medosebnih konfliktov (ANOVA: F(3,835) = 17,44; p = 0,000).
Zaznana stopnja elitistične kulture šole je: a) najmanjša, kadar učenci v primeru konflikta od-

reagirajo tako, da sogovornika pozorno poslušajo do konca in sprejmejo njegovo mnenje, če je

bolje utemeljeno (M = 8,44; SD = 2,356), b) nekoliko večja, kadar sogovornika pozorno po-

slušajo do konca, nato pa skušajo njegovo mnenje zavrniti (M = 8,61; SD = 2,224), c) še ve-

čja, kadar pustijo, da sogovornik pove do konca, a se ne odzovejo (M = 9,01; SD = 2,207), d)

največja pa, kadar sogovornika prekinejo in mu ne pustijo povedati do konca (M = 10,58; SD

= 2,494). Bonferronijev post-hoc test je pokazal, da se zaznavanje elitistične kulture značilno

razlikuje v skupini učencev, ki težave rešuje s prekinitvijo sogovornika, od drugih treh sku-

pin učencev: skupine, ki težave rešuje tako, da sogovorniku pusti, da pove do konca in se ne

odzove (p = 0,000), skupine, ki sogovornika posluša do konca in nato skuša zavrniti njegovo

mnenje (p = 0,000) in skupine, ki sogovornika pozorno posluša do konca in sprejme njego-

vo mnenje, če je bolje utemeljeno od lastnega (p = 0,000). Splošna dinamika medosebnih od-

nosov na šoli, s poudarjenim razlikovanjem in tekmovanjem med učenci/dijaki, se povezuje

z njihovim preferenčnim načinom odzivanja na kontroverze, spodbuja ignoriranje in preki-

nitve dialoga. Normativno okolje šole je torej pomemben dejavnik oblikovanja komunikacij-

skih kompetenc, ki spodbuja oz. zavira argumentirano soočanje mnenj v dialogu.

