Page 137 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 137
0; SD = 2,928) med tistimi, ki preferirajo način, ko težave rešujejo odgovorni v razre-
du, najvišja pa (M = 9,25; SD = 2,616) med tistimi, ki preferirajo individualni način reše-
vanja konfliktov v razredu. Pri parnih primerjavah (Hodges-Lehmanova ocena) se je po-
kazalo, da obstaja statistično značilna razlika v zaznani elitistični kulturi med učenci/di-
jaki, ki preferirajo način, kjer bi svoje težave reševal vsak sam in tistimi, ki preferirajo na-
čin, kjer bi pri reševanju težave sodelovali vsi (p = 0,012). Ti rezultati kažejo, da visoka sto-
pnja diferenciacije, egoizma in elitizma na šoli spodbuja individualno reševanje konflik-
tov, nasprotno pa nizka stopnja elitistične kulture spodbuja neposredno soodločanje vseh
v razredu. Ti rezultati so skladni s predhodnimi, kajti participativna kultura šole in eliti-
stična sta medsebojno (vsaj delno) izključujoči.
Odzivanje v medosebnih konfliktih
Zanimalo nas je tudi, kako se mladostniki odzivajo v konfliktnih situacijah, ko so so-
očeni z nasprotujočim stališčem druge osebe, sogovorca ali sogovornice. Mladostniki so
izmed štirih opisanih odzivov izbrali zase značilen način odzivanja v situacijah, ko se kdo
z njimi ne strinja. Večina jih je navedla, da se najpogosteje odzovejo tako, da pozorno po-
slušajo do konca in sprejmejo mnenje drugega, če je bolje utemeljeno od lastnega (41,3 %)
ali da pozorno poslušajo do konca in nato skušajo zavrniti mnenje drugega (38,3 %). Manj
pogosto pa se odzivajo tako, da pustijo, da drugi pove do konca in se ne odzovejo (12,2 %)
ali tako, da drugega prekinejo in mu ne pustijo povedati do konca (8,2 %).
Odzivanje mladostnikov v komunikacijskih situacijah nestrinjanja se ne razlikuje med
osnovnošolci in srednješolci niti med tremi starostnimi skupinami. Med dijaki iz treh raz-
ličnih tipov srednjih šol pa so se pokazale značilne razlike v prevladujočih načinih odziva-
nja na nasprotujoče stališče (χ2 (6,616) = 33,36; p = ,000; V = ,165). Večina dijakov vseh treh
smeri je za svoje preferenčno odzivanje izbrala način, da pozorno poslušajo do konca in
poskušajo zavrniti drugo mnenje (48,5 % gimnazijcev, 33,7 % dijakov družboslovne smeri
in 34,9 % dijakov tehnične smeri) ali ga sprejmejo, če je bolje utemeljeno (39,2 % gimna-
zijcev, 49,7 % dijakov družboslovne smeri in 34,9 % dijakov tehnične smeri). Razlike med
tremi tipi šol so bile bolj izražene v pogostosti izbire drugih dveh odzivov: a) ko pustijo
drugemu, da pove do konca in se ne odzovejo – ta način je za svoj preferenčni izbralo naj-
manj gimnazijcev (6,9 %), več dijakov družboslovne smeri (12,3 %) in največ dijakov teh-
ničnih šol (17,8 %); in b) ko sogovorca prekinejo in mu ne pustijo povedati do konca – ta
način je za svoj preferenčni izbralo največ dijakov tehničnih šol (12,4 %) in približno ena-
ko dijakov iz drugih dveh vrst šol (5,4 % gimnazijcev in 4,3 % dijakov družboslovne sme-
ri). Ignoriranje je torej najmanj prisotno v konfliktnih dialogih gimnazijcev, prekinitve di-
du, najvišja pa (M = 9,25; SD = 2,616) med tistimi, ki preferirajo individualni način reše-
vanja konfliktov v razredu. Pri parnih primerjavah (Hodges-Lehmanova ocena) se je po-
kazalo, da obstaja statistično značilna razlika v zaznani elitistični kulturi med učenci/di-
jaki, ki preferirajo način, kjer bi svoje težave reševal vsak sam in tistimi, ki preferirajo na-
čin, kjer bi pri reševanju težave sodelovali vsi (p = 0,012). Ti rezultati kažejo, da visoka sto-
pnja diferenciacije, egoizma in elitizma na šoli spodbuja individualno reševanje konflik-
tov, nasprotno pa nizka stopnja elitistične kulture spodbuja neposredno soodločanje vseh
v razredu. Ti rezultati so skladni s predhodnimi, kajti participativna kultura šole in eliti-
stična sta medsebojno (vsaj delno) izključujoči.
Odzivanje v medosebnih konfliktih
Zanimalo nas je tudi, kako se mladostniki odzivajo v konfliktnih situacijah, ko so so-
očeni z nasprotujočim stališčem druge osebe, sogovorca ali sogovornice. Mladostniki so
izmed štirih opisanih odzivov izbrali zase značilen način odzivanja v situacijah, ko se kdo
z njimi ne strinja. Večina jih je navedla, da se najpogosteje odzovejo tako, da pozorno po-
slušajo do konca in sprejmejo mnenje drugega, če je bolje utemeljeno od lastnega (41,3 %)
ali da pozorno poslušajo do konca in nato skušajo zavrniti mnenje drugega (38,3 %). Manj
pogosto pa se odzivajo tako, da pustijo, da drugi pove do konca in se ne odzovejo (12,2 %)
ali tako, da drugega prekinejo in mu ne pustijo povedati do konca (8,2 %).
Odzivanje mladostnikov v komunikacijskih situacijah nestrinjanja se ne razlikuje med
osnovnošolci in srednješolci niti med tremi starostnimi skupinami. Med dijaki iz treh raz-
ličnih tipov srednjih šol pa so se pokazale značilne razlike v prevladujočih načinih odziva-
nja na nasprotujoče stališče (χ2 (6,616) = 33,36; p = ,000; V = ,165). Večina dijakov vseh treh
smeri je za svoje preferenčno odzivanje izbrala način, da pozorno poslušajo do konca in
poskušajo zavrniti drugo mnenje (48,5 % gimnazijcev, 33,7 % dijakov družboslovne smeri
in 34,9 % dijakov tehnične smeri) ali ga sprejmejo, če je bolje utemeljeno (39,2 % gimna-
zijcev, 49,7 % dijakov družboslovne smeri in 34,9 % dijakov tehnične smeri). Razlike med
tremi tipi šol so bile bolj izražene v pogostosti izbire drugih dveh odzivov: a) ko pustijo
drugemu, da pove do konca in se ne odzovejo – ta način je za svoj preferenčni izbralo naj-
manj gimnazijcev (6,9 %), več dijakov družboslovne smeri (12,3 %) in največ dijakov teh-
ničnih šol (17,8 %); in b) ko sogovorca prekinejo in mu ne pustijo povedati do konca – ta
način je za svoj preferenčni izbralo največ dijakov tehničnih šol (12,4 %) in približno ena-
ko dijakov iz drugih dveh vrst šol (5,4 % gimnazijcev in 4,3 % dijakov družboslovne sme-
ri). Ignoriranje je torej najmanj prisotno v konfliktnih dialogih gimnazijcev, prekinitve di-
