Page 134 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 134
sti in pravico svobode govora. Drugi, ki diskusije zavračajo, pa to utemeljijo z možno-
stjo, da so žaljive, da lahko netijo konflikte med učenci, vzbujajo nelagodje in so nasploh
nepotrebne.
Osnovnošolci so v javnih diskusijah pogosteje uvideli korist za razredno/šolsko sku-
pnost ali so jo utemeljili s pravico svobode govora. Dijaki pa so pogosteje v javnih diskusi-
jah uvideli možnost skupnega reševanja problemov. Dekleta pogosteje podpirajo javne di-
skusije in v njih pogosteje vidijo pot do boljših rešitev problemov, medsebojnega povezo-
vanja skupnosti in udejanjanje pravice do svobode govora.
Naklonjenost javnim diskusijam in argumentacija se povezuje s preferenčnim nači-
nom reševanja konfliktov v razredu, participativno kulturo šole in kohezivnostjo razreda.
Mladostniki, ki preferirajo skupno reševanje konfliktov, pogosteje pojasnijo javne dis-
kusije z možnostjo iskanja boljših skupinskih rešitev, medtem ko tisti, ki preferirajo indivi-
dualno reševanje problemov, so javnim diskusijam nenaklonjeni in to pojasnjujejo z oseb-
nim nelagodjem ali trditvijo, da so nepotrebne. Mladostniki, ki prihajajo iz šol z višjo sto-
pnjo participativne kulture, podpirajo javne diskusije, ker menijo, da krepijo skupnost in
je to pravica.
Teme problemov, o katerih bi bilo po mnenju mladostnikov potrebno razpravljati, se
najpogosteje nanašajo na osebno ali medosebno problematiko, pogosto pa so poleg teh na-
vedli še kakšno družbeno problematiko (zlasti dekleta). Individualne teme so pogostej-
še med osnovnošolci, kasneje jih je manj, socialna problematika pa s starostjo mladostni-
kov narašča.
Reševanje konfliktov
Zanimalo nas je, kako se participativne prakse v šoli, tako na ravni kulture šole, razre-
dne klime in pouka, povezujejo s kompetencami mladostnikov za reševanje konfliktov v
skupini in v dialogu, ko so soočeni z nasprotujočimi stališči sogovorca.
Reševanje konfliktov v razredu
Mladostniki so tri načine reševanja konfliktov v razredu razvrstili glede na to, kako
učinkoviti so po njihovem mnenju. V povprečju so najpogosteje izbrali za najuspešnej-
ši način reševanja konfliktov v razredu sodelovanje vseh pri iskanju rešitve (Mrang = 1,30),
kot drugi najuspešnejši način individualno reševanje težav (Mrang = 2,22) in najmanj uspe-
šen način tisti, ko reševanje konflikta prevzamejo odgovorni v razredu (Mrang = 2,48).
Mladostnike smo razvrstili v skupine glede na to, katerega od treh možnih načinov re-
ševanja konfliktov v razredu so izbrali za najuspešnejšega. Večina mladostnikov je izbrala
stjo, da so žaljive, da lahko netijo konflikte med učenci, vzbujajo nelagodje in so nasploh
nepotrebne.
Osnovnošolci so v javnih diskusijah pogosteje uvideli korist za razredno/šolsko sku-
pnost ali so jo utemeljili s pravico svobode govora. Dijaki pa so pogosteje v javnih diskusi-
jah uvideli možnost skupnega reševanja problemov. Dekleta pogosteje podpirajo javne di-
skusije in v njih pogosteje vidijo pot do boljših rešitev problemov, medsebojnega povezo-
vanja skupnosti in udejanjanje pravice do svobode govora.
Naklonjenost javnim diskusijam in argumentacija se povezuje s preferenčnim nači-
nom reševanja konfliktov v razredu, participativno kulturo šole in kohezivnostjo razreda.
Mladostniki, ki preferirajo skupno reševanje konfliktov, pogosteje pojasnijo javne dis-
kusije z možnostjo iskanja boljših skupinskih rešitev, medtem ko tisti, ki preferirajo indivi-
dualno reševanje problemov, so javnim diskusijam nenaklonjeni in to pojasnjujejo z oseb-
nim nelagodjem ali trditvijo, da so nepotrebne. Mladostniki, ki prihajajo iz šol z višjo sto-
pnjo participativne kulture, podpirajo javne diskusije, ker menijo, da krepijo skupnost in
je to pravica.
Teme problemov, o katerih bi bilo po mnenju mladostnikov potrebno razpravljati, se
najpogosteje nanašajo na osebno ali medosebno problematiko, pogosto pa so poleg teh na-
vedli še kakšno družbeno problematiko (zlasti dekleta). Individualne teme so pogostej-
še med osnovnošolci, kasneje jih je manj, socialna problematika pa s starostjo mladostni-
kov narašča.
Reševanje konfliktov
Zanimalo nas je, kako se participativne prakse v šoli, tako na ravni kulture šole, razre-
dne klime in pouka, povezujejo s kompetencami mladostnikov za reševanje konfliktov v
skupini in v dialogu, ko so soočeni z nasprotujočimi stališči sogovorca.
Reševanje konfliktov v razredu
Mladostniki so tri načine reševanja konfliktov v razredu razvrstili glede na to, kako
učinkoviti so po njihovem mnenju. V povprečju so najpogosteje izbrali za najuspešnej-
ši način reševanja konfliktov v razredu sodelovanje vseh pri iskanju rešitve (Mrang = 1,30),
kot drugi najuspešnejši način individualno reševanje težav (Mrang = 2,22) in najmanj uspe-
šen način tisti, ko reševanje konflikta prevzamejo odgovorni v razredu (Mrang = 2,48).
Mladostnike smo razvrstili v skupine glede na to, katerega od treh možnih načinov re-
ševanja konfliktov v razredu so izbrali za najuspešnejšega. Večina mladostnikov je izbrala
