Page 133 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 133
Osnovnošolci in dijaki so se med seboj statistično značilno razlikovali v navedbi tem
javnih diskusij v šoli ( χ =2 14,33; p=,001; V = ,143). Oboji so najpogosteje navajali in-
(2,697)
dividualne teme (69,2 %) in redkeje zgolj socialne (10,5 %) kot obe vrsti; socialne in indi-
vidualne (20,4 %). Osnovnošolci so pogosteje od dijakov navedli individualno problema-
tiko za temo javnih diskusij v šoli (79,7 % osnovnošolcev, 65 % dijakov). Dijaki so pogo-
steje navajali socialno problematiko ali obe vrsti problemov za temo javnih diskusij na šoli:
socialne teme je navedlo 7 % osnovnošolcev in 12 % dijakov, obe vrsti tem pa 13 % osnov-
nošolcev in 23 % dijakov.
Mladostniki treh starostnih skupin so se statistično značilno razlikovali v navedbi
tem javnih diskusij v šoli ( χ =2 16,41; p=,003; V = ,152). V vseh starostnih skupinah je
(4,697)
večina mladostnikov predlagala individualno problematiko za temo javnih diskusij v šoli,
vendar se je njihov delež z naraščajočo starostjo zmanjševal (83,5 % šestošolcev, 76 % de-
vetošolcev in 65 % dijakov). Razlike med mladostniki so se pokazale v deležih tistih, ki so
navajali socialno problematiko ali obe vrsti tematik za obravnavo v javnih diskusijah na
šoli: s starostjo narašča delež socialnih tematik (4 % šestošolcev, 10 % devetošolcev in 12
% dijakov) in navajanje obeh vrst tematik (12 % šestošolcev, 14 % devetošolcev in 23 % di-
jakov). To kaže, da so prevladujoče teme starostno povezane in se, vsaj delno, prekrivajo z
razvojnimi nalogami mladostnikov. Mlajši mladostniki so bolj osredotočeni na medoseb-
no problematiko, kajti najprej si oblikujejo lastno identiteto na področju medosebnih od-
nosov s prijatelji in vrstniki. Kasneje v mladostništvu si opredelijo identiteto na področju
spolnosti in partnerstva (te teme prevladujejo pri dijakih na področju individualnih pro-
blemov, ki naj bi jih obravnavali v diskusijah v šoli). V poznem mladostništvu se začnejo
zanimati tudi za širša družbena vprašanja, socialno pravičnost, kulturo, vrednotne prefe-
rence ipd., ko si opredeljujejo lastni svetovni nazor in politično identiteto.
Deleži predlaganih vrst tem javnih diskusij v šoli so se statistično značilno razlikova-
li med spoloma ( χ =2 18,61; p=,000; V = ,163). Fantje so pogosteje od deklet navajali
(2,697)
individualne problematike (77 % fantov in 63 % deklet). Dekleta so pogosteje od fantov
navedla obe vrsti problemov za temo javnih diskusij v šoli (26 % deklet in 13 % fantov).
Ta podatek si lahko pojasnimo s siceršnjo večjo naklonjenostjo javnim diskusijam na šoli
med dekleti kot med fanti, ki so tako navedle tudi večje število raznovrstnih problemov, o
katerih bi lahko razpravljali v šoli.
Povzetek
Javne diskusije v šoli podpira večina mladostnikov, vendar več osnovnošolcev kot sre-
dnješolcev. Utemeljijo jih z boljšimi možnostmi za reševanje problemov, krepitvijo sku-
javnih diskusij v šoli ( χ =2 14,33; p=,001; V = ,143). Oboji so najpogosteje navajali in-
(2,697)
dividualne teme (69,2 %) in redkeje zgolj socialne (10,5 %) kot obe vrsti; socialne in indi-
vidualne (20,4 %). Osnovnošolci so pogosteje od dijakov navedli individualno problema-
tiko za temo javnih diskusij v šoli (79,7 % osnovnošolcev, 65 % dijakov). Dijaki so pogo-
steje navajali socialno problematiko ali obe vrsti problemov za temo javnih diskusij na šoli:
socialne teme je navedlo 7 % osnovnošolcev in 12 % dijakov, obe vrsti tem pa 13 % osnov-
nošolcev in 23 % dijakov.
Mladostniki treh starostnih skupin so se statistično značilno razlikovali v navedbi
tem javnih diskusij v šoli ( χ =2 16,41; p=,003; V = ,152). V vseh starostnih skupinah je
(4,697)
večina mladostnikov predlagala individualno problematiko za temo javnih diskusij v šoli,
vendar se je njihov delež z naraščajočo starostjo zmanjševal (83,5 % šestošolcev, 76 % de-
vetošolcev in 65 % dijakov). Razlike med mladostniki so se pokazale v deležih tistih, ki so
navajali socialno problematiko ali obe vrsti tematik za obravnavo v javnih diskusijah na
šoli: s starostjo narašča delež socialnih tematik (4 % šestošolcev, 10 % devetošolcev in 12
% dijakov) in navajanje obeh vrst tematik (12 % šestošolcev, 14 % devetošolcev in 23 % di-
jakov). To kaže, da so prevladujoče teme starostno povezane in se, vsaj delno, prekrivajo z
razvojnimi nalogami mladostnikov. Mlajši mladostniki so bolj osredotočeni na medoseb-
no problematiko, kajti najprej si oblikujejo lastno identiteto na področju medosebnih od-
nosov s prijatelji in vrstniki. Kasneje v mladostništvu si opredelijo identiteto na področju
spolnosti in partnerstva (te teme prevladujejo pri dijakih na področju individualnih pro-
blemov, ki naj bi jih obravnavali v diskusijah v šoli). V poznem mladostništvu se začnejo
zanimati tudi za širša družbena vprašanja, socialno pravičnost, kulturo, vrednotne prefe-
rence ipd., ko si opredeljujejo lastni svetovni nazor in politično identiteto.
Deleži predlaganih vrst tem javnih diskusij v šoli so se statistično značilno razlikova-
li med spoloma ( χ =2 18,61; p=,000; V = ,163). Fantje so pogosteje od deklet navajali
(2,697)
individualne problematike (77 % fantov in 63 % deklet). Dekleta so pogosteje od fantov
navedla obe vrsti problemov za temo javnih diskusij v šoli (26 % deklet in 13 % fantov).
Ta podatek si lahko pojasnimo s siceršnjo večjo naklonjenostjo javnim diskusijam na šoli
med dekleti kot med fanti, ki so tako navedle tudi večje število raznovrstnih problemov, o
katerih bi lahko razpravljali v šoli.
Povzetek
Javne diskusije v šoli podpira večina mladostnikov, vendar več osnovnošolcev kot sre-
dnješolcev. Utemeljijo jih z boljšimi možnostmi za reševanje problemov, krepitvijo sku-
