Page 120 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3

Diskusije v šoli

Državljani v demokracijah naj bi se avtonomno odločali, prosti nadzora ali vpliva dr-

žave. Mlade generacije potrebujejo priložnosti za prakticiranje spretnosti iskanja infor-

macij, posvetovanja, razprave in debate, ki so osnova za premišljene politične sodbe. Od-

prta razredna klima, ki spodbuja izražanje raznolikih mnenj, omogoči večjo izpostavlje-

nost mladih različnim stališčem, s čimer mlade ozavešča, da obstajajo multiple perspekti-

ve na družbena vprašanja; šele v pozni adolescenci se naučijo integrirati in razrešiti različ-

ne poglede (Selman, Watts in Schultz, 1997). Priložnosti za oblikovanje mnenja v razre-

dnih diskusijah in debatah v različnih državah korelirajo z državljanskim znanjem in pre-

danostjo državljanskim ciljem (Torney-Purta, Lehmann, Oswald in Schulz, 2001). Spod-

bujanje posvetovalnih diskusij v razredu o kontroverznih vprašanjih spodbuja prevzema-

nje perspektive pri učencih in krepi državljanske dispozicije (Hess, 2009). V srednjih šo-

lah se posvetovalne razprave v razredu pozitivno povezujejo s povečanim političnim inte-

resom, političnim znanjem in občutkom politične samoučinkovitosti dijakov, ki sodeluje-

jo v njih (Syvertsen, Flanagan in Stout, 2007). Priložnosti za sprejemanje svojega stališča

v organizacijskih odločitvah so tudi pomemben dejavnik učinkovitosti mladinskih orga-

nizacij (Camino in Zeldin, 2002; Heath, 1999) in programov v skupnosti, v katerih mla-

di izvajajo prostovoljno delo v sodelovanju s šolo (Billig, 2000).

V raziskavi v slovenskih šolah smo mladostnike spraševali o podpori javnim diskusi-

jam v šoli z vprašanjem: »Ali se ti zdi, da bi morali učenci/dijaki v šoli večkrat odkrito raz-

pravljati in imeti možnost, da soočijo različna stališča?«. Porazdelitev deležev tistih, ki so

na to vprašanje odgovorili z »da« ali »ne«, se med osnovnošolci in srednješolci razliku-

je ( χ2 = 5,91; p = ,015). Osnovnošolci so v večji meri odgovarjali z »da« (93,1 % OŠ;
(1,775)
86,9 % SŠ), srednješolci pa pogosteje z »ne« (13,1 % SŠ; 6,9 % OŠ).

Soglasje oz. nesoglasje k možnosti javnih diskusij na šoli se je statistično značilno raz-

likovalo tudi med mladostniki treh starostnih skupin ( χ =2 7,09; p=,029; V = ,096). V
(2,775)
vseh starostnih skupinah je večina mladostnikov pritrdila javnim diskusijam na šoli. Raz-

like med njimi so se pokazale v deležih tistih, ki se z javnimi diskusijami v šoli ne strinja-

jo; največji delež med njimi je dijakov 3. letnikov (13,1 %), manjši delež je šestošolcev (9,3

%), najmanjši pa devetošolcev (4,6 %). Mladostniki torej v splošnem podpirajo diskusije v

šoli, med tistimi, ki jih ne, pa je več dijakov kot osnovnošolcev.

Mladostniki naj bi svoj izbor odgovora »da« ali »ne« tudi utemeljili, lahko z več raz-

ličnimi argumenti. Najpogosteje so navedli po en argument (74,0 %). Število argumentov

je bilo med osnovnošolci in srednješolci različno ( χ2 = 10,56; p = ,014). Osnovnošolci
(3,868)

