Page 116 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 116
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Ko se v razredu za kaj odločamo, upoštevajo
tudi moje predloge«, »Pri pouku brez težav povem svoje predloge in ideje«, »S sošolci se zelo
dobro razumem«, »Sošolci se lahko zanesemo drug na drugega«, »Če se komu godi krivi-
ca, to povem na glas« in »Zdi se mi, da me sošolci ne opazijo (–O)«. Vse postavke oprede-
ljujejo medsebojno naklonjenost, povezanost, zaupanje in sodelovanje učencev v razredu.
Iz teh šestih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razredno klimo glede
na medsebojno sodelovanje učencev in razredno kohezivnost, in smo jo poimenovali »ko-
hezivnost razreda« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo kohezivnosti v med-
osebnih odnosih).
Med učenci in dijaki ni bilo razlik v zaznani kohezivnosti razreda, prav tako ne med
tremi starostnimi skupinami (šesto- in devetošolci ter dijaki tretjega letnika). V zazna-
ni kohezivnosti razreda so se pokazale statistično značilne razlike med spoloma (ANO-
VA: F(1,849) = 6,21; p = 0,013). Fantje so poročali o nekoliko višji kohezivnosti razreda (M
= 12,68; SD = 4,03) kot dekleta (M = 13,38; SD = 4,03). Morda bi lahko pojasnili razli-
ke med spoloma z njihovimi medsebojno različnimi vrstniškimi odnosi. Fantje pogosteje
navežejo prijateljske stike z večjim številom vrstnikov, medtem ko so za dekleta značilnej-
ša tesnejša prijateljstva z manj vrstnicami, dvemi do tremi. Tako fantje v razredu, kjer so
si s sošolci in sošolkami medsebojno naklonjeni in se počutijo dobro sprejeti in upošteva-
ni, zaznavajo celotno (ali večji del) razredne skupnosti za prijateljsko skupino in kot tako
tudi bolj kohezivno, kot pa o tem poročajo dekleta. Ta se pri presojanju odnosov v razre-
du osredotočajo na druge kriterije vzajemnih, tesnih, zaupnih medosebnih odnosov, ki jih
imajo lahko le z manjšim številom sošolk in sošolcev. Skladno s tem poročajo o nižji sto-
pnji kohezivnosti v celem razredu.
Zaznavanje kulture šole se med učenci/dijaki povezuje z zaznano kohezivnostjo razre-
da: nizko pozitivno s participativno kulturo (r1 = 0,190; p1 = 0,000) in nizko negativno z
elitistično kulturo (r2 = -0,123; p2= 0,000). Na šolah, kjer učenci in dijaki zaznavajo več
možnosti za lastno participacijo, tudi v oddelkih zaznavajo več medsebojnega sodelovanja
in naklonjenosti. Po drugi strani pa na tistih šolah, kjer učenci in dijaki zaznavajo večjo
stopnjo neenakosti, privilegiranosti nekaterih in tekmovalnosti med posamezniki, tudi v
oddelkih zaznavajo manj medsebojne povezanosti.
Povzetek
Višjo stopnjo sodelovalnosti v razredu zaznavajo profesorji med dijaki kot učitelji med
učenci v osnovnih šolah. Slednji zaznavajo več tekmovalnosti med učenci v razredu, pred-
vsem učitelji športne vzgoje. Zaznavanje razredne klime med dijaki in učenci pa se ne ra-
tudi moje predloge«, »Pri pouku brez težav povem svoje predloge in ideje«, »S sošolci se zelo
dobro razumem«, »Sošolci se lahko zanesemo drug na drugega«, »Če se komu godi krivi-
ca, to povem na glas« in »Zdi se mi, da me sošolci ne opazijo (–O)«. Vse postavke oprede-
ljujejo medsebojno naklonjenost, povezanost, zaupanje in sodelovanje učencev v razredu.
Iz teh šestih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razredno klimo glede
na medsebojno sodelovanje učencev in razredno kohezivnost, in smo jo poimenovali »ko-
hezivnost razreda« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo kohezivnosti v med-
osebnih odnosih).
Med učenci in dijaki ni bilo razlik v zaznani kohezivnosti razreda, prav tako ne med
tremi starostnimi skupinami (šesto- in devetošolci ter dijaki tretjega letnika). V zazna-
ni kohezivnosti razreda so se pokazale statistično značilne razlike med spoloma (ANO-
VA: F(1,849) = 6,21; p = 0,013). Fantje so poročali o nekoliko višji kohezivnosti razreda (M
= 12,68; SD = 4,03) kot dekleta (M = 13,38; SD = 4,03). Morda bi lahko pojasnili razli-
ke med spoloma z njihovimi medsebojno različnimi vrstniškimi odnosi. Fantje pogosteje
navežejo prijateljske stike z večjim številom vrstnikov, medtem ko so za dekleta značilnej-
ša tesnejša prijateljstva z manj vrstnicami, dvemi do tremi. Tako fantje v razredu, kjer so
si s sošolci in sošolkami medsebojno naklonjeni in se počutijo dobro sprejeti in upošteva-
ni, zaznavajo celotno (ali večji del) razredne skupnosti za prijateljsko skupino in kot tako
tudi bolj kohezivno, kot pa o tem poročajo dekleta. Ta se pri presojanju odnosov v razre-
du osredotočajo na druge kriterije vzajemnih, tesnih, zaupnih medosebnih odnosov, ki jih
imajo lahko le z manjšim številom sošolk in sošolcev. Skladno s tem poročajo o nižji sto-
pnji kohezivnosti v celem razredu.
Zaznavanje kulture šole se med učenci/dijaki povezuje z zaznano kohezivnostjo razre-
da: nizko pozitivno s participativno kulturo (r1 = 0,190; p1 = 0,000) in nizko negativno z
elitistično kulturo (r2 = -0,123; p2= 0,000). Na šolah, kjer učenci in dijaki zaznavajo več
možnosti za lastno participacijo, tudi v oddelkih zaznavajo več medsebojnega sodelovanja
in naklonjenosti. Po drugi strani pa na tistih šolah, kjer učenci in dijaki zaznavajo večjo
stopnjo neenakosti, privilegiranosti nekaterih in tekmovalnosti med posamezniki, tudi v
oddelkih zaznavajo manj medsebojne povezanosti.
Povzetek
Višjo stopnjo sodelovalnosti v razredu zaznavajo profesorji med dijaki kot učitelji med
učenci v osnovnih šolah. Slednji zaznavajo več tekmovalnosti med učenci v razredu, pred-
vsem učitelji športne vzgoje. Zaznavanje razredne klime med dijaki in učenci pa se ne ra-
