Page 125 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 125
red kategorij 1. red kategorij primeri
5. ni treba 1. ni treba OŠ:
8. ni dovolj časa
SŠ: Že tako ali tako povemo, če se s čim ne strinjamo.
To ni potrebno.
Je to nesmiselno.
OŠ:
SŠ: Bi bila to potrata časa.
Ne, ker je še na razredni uri ni dovolj časa za to.
Čas je denar.
6. nelagodje, zadržanost 9. osebno nelagodje in OŠ: Se mi ne zdi smiselno.
nezainteresiranost Je dolgočasno.
Se mi z nekaterimi ne pogovarja.
SŠ: Me ne zanima.
Ne, ker ne vidim smisla.
Je brezveze.
Porazdelitvi uporabljenih argumentov za podporo izbiri »da« ali »ne« javne disku-
sije v šoli, sta se značilno razlikovali ( χ2 = 379,96; p = ,000). Tisti učenci/dijaki, ki so
(1,755)
izbrali odgovor »Da, ker …« so svojo izbiro pogosteje argumentirali z razlogi iz katego-
rij 1 (skupno reševanje problemov) in 3 (pravica). Tisti, ki so izbrali odgovor »Ne, ker …«,
pa so svojo izbiro pogosteje argumentirali z razlogi iz kategorij 2 (skupnost), 4 (žaljivo), 5
(ni treba) in 6 (osebno nelagodje). Mladostniki, ki so podprli javne diskusije v šoli, v njih
vidijo možnost za boljše reševanje skupnih problemov. Drugi, ki jih zavračajo, pa menijo,
da lahko imajo skupne diskusije razdiralne učinke na razredno/šolsko skupnost ali lahko
izzovejo nelagodje med mladostniki ali pa menijo, da v šolskem prostoru niso potrebne.
Porazdelitvi deležev pogostosti posameznih kategorij argumentov za možnost javnih
diskusij v šoli se razlikujeta med osnovnošolci in srednješolci ( χ2 = 47,33; p = ,000).
(6,868)
Dijaki so javne diskusije pogosteje (dve petini) argumentirali z možnostjo skupnega reše-
vanja problemov kot osnovnošolci (petina). Slednji so jih pogosteje utemeljili s krepitvijo
skupnosti (tretjina OŠ in petina SŠ). Le dijaki so navajali, da diskusije v šoli niso potreb-
ne (4 %). Več osnovnošolcev kot dijakov ni podalo argumenta ali je bil ta neustrezen (27
% OŠ in 18 % SŠ).
5. ni treba 1. ni treba OŠ:
8. ni dovolj časa
SŠ: Že tako ali tako povemo, če se s čim ne strinjamo.
To ni potrebno.
Je to nesmiselno.
OŠ:
SŠ: Bi bila to potrata časa.
Ne, ker je še na razredni uri ni dovolj časa za to.
Čas je denar.
6. nelagodje, zadržanost 9. osebno nelagodje in OŠ: Se mi ne zdi smiselno.
nezainteresiranost Je dolgočasno.
Se mi z nekaterimi ne pogovarja.
SŠ: Me ne zanima.
Ne, ker ne vidim smisla.
Je brezveze.
Porazdelitvi uporabljenih argumentov za podporo izbiri »da« ali »ne« javne disku-
sije v šoli, sta se značilno razlikovali ( χ2 = 379,96; p = ,000). Tisti učenci/dijaki, ki so
(1,755)
izbrali odgovor »Da, ker …« so svojo izbiro pogosteje argumentirali z razlogi iz katego-
rij 1 (skupno reševanje problemov) in 3 (pravica). Tisti, ki so izbrali odgovor »Ne, ker …«,
pa so svojo izbiro pogosteje argumentirali z razlogi iz kategorij 2 (skupnost), 4 (žaljivo), 5
(ni treba) in 6 (osebno nelagodje). Mladostniki, ki so podprli javne diskusije v šoli, v njih
vidijo možnost za boljše reševanje skupnih problemov. Drugi, ki jih zavračajo, pa menijo,
da lahko imajo skupne diskusije razdiralne učinke na razredno/šolsko skupnost ali lahko
izzovejo nelagodje med mladostniki ali pa menijo, da v šolskem prostoru niso potrebne.
Porazdelitvi deležev pogostosti posameznih kategorij argumentov za možnost javnih
diskusij v šoli se razlikujeta med osnovnošolci in srednješolci ( χ2 = 47,33; p = ,000).
(6,868)
Dijaki so javne diskusije pogosteje (dve petini) argumentirali z možnostjo skupnega reše-
vanja problemov kot osnovnošolci (petina). Slednji so jih pogosteje utemeljili s krepitvijo
skupnosti (tretjina OŠ in petina SŠ). Le dijaki so navajali, da diskusije v šoli niso potreb-
ne (4 %). Več osnovnošolcev kot dijakov ni podalo argumenta ali je bil ta neustrezen (27
% OŠ in 18 % SŠ).
