Page 121 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 121
v primerjavi s srednješolci, v večjem deležu navedli neustrezen argument oz. argumen-
ta ni bilo (27,2 %), ali pa so nekoliko pogosteje navajali po dva argumenta (6,1 %). V pri-
merjavi z osnovnošolci, so srednješolci pogosteje navajali po en argument (76,8 %), en di-
jak pa je svojo izbiro utemeljil s tremi različnimi argumenti.
Kategorije drugega reda za utemeljitve možnosti soočanja mnenj v diskusijah v šoli so
večinoma sestavljene tako iz kategorij argumentov za izbiro »Da, ker …« ter kategorij ar-
gumentov za izbiro »Ne, ker …«. Primeri argumentov, razvrščeni po kategorijah prvega
in drugega reda so predstavljeni v tabeli 1. V nadaljevanju predstavljamo različne katego-
rije argumentov, ki so jih navedli mladostniki v podporo svoji odločitvi za ali proti javnim
diskusijam v šoli:
§ Kategorija drugega reda »1. skupno reševanje problemov, odvisno od problema«
je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 4. reševanje
problemov (npr. tako lažje rešujemo probleme; 18,5 %) in 8. osebni razvoj (npr. se uči-
mo vodenja razprave, debate; 16,4 %). Pri kategoriji 8 je delež srednješolcev večji kot
delež osnovnošolcev ( χ2 = 24,37; p = ,000). V isto kategorijo drugega reda smo
(1,868)
uvrstili tudi kategorijo za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 10. pogojni odgovori (npr. odvi-
sno, o čem bi razpravljali; 0,2 %).
§ Kategorija drugega reda »2. skupnost« je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda
za izbiro »Da, ker …«, in sicer 5. krepi skupnost (npr. boljše vzdušje v razredu; 5,2 %)
in 6. medosebni odnosi, razumevanje drugega (npr. se naučimo sodelovati z drugimi;
17,5 %). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi tri kategorije za izbiro »Ne,
ker …«, in sicer 5. na razred, skupnost negativno vpliva (npr. razred ne bi bil več sku-
pnost; 0,9 %), 6. medosebni odnosi, razumevanje drugega (npr. prineslo bi le konflikte
in sovražnost; 3,3 %) in 7. se ne tiče vseh (npr. ker se to ne tiče vseh; 0,5 %).
§ Kategorija drugega reda »3. pravica« ostaja enaka kot ena izmed kategorij prvega
reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 7. svoboda govora (npr. lepo je, da vsak pove, kar si
misli; 18,2 %).
§ Kategorija drugega reda »4. žaljivo« je sestavljena iz treh kategorij prvega reda za
izbiro »Ne, ker …«, in sicer 2. žaljivo (npr. bi bilo žaljivo; 0,2 %; navajali so jih izključ-
no osnovnošolci), 3. zadržati zase (npr. lahko ostane kaj tudi zasebno; 0,3 %) in 4. ču-
stvene reakcije drugih (npr. prizadenemo drugega; 0,5 %).
§ Kategorija drugega reda »5. ni treba« je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda
za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 1. ni treba (npr. je tega dovolj; 1,6 %) 8. ni dovolj časa
(npr. je to potrata časa; 1,2 %). Argumente kategorije 1 in 8 so navedli izključno sre-
dnješolci.
ta ni bilo (27,2 %), ali pa so nekoliko pogosteje navajali po dva argumenta (6,1 %). V pri-
merjavi z osnovnošolci, so srednješolci pogosteje navajali po en argument (76,8 %), en di-
jak pa je svojo izbiro utemeljil s tremi različnimi argumenti.
Kategorije drugega reda za utemeljitve možnosti soočanja mnenj v diskusijah v šoli so
večinoma sestavljene tako iz kategorij argumentov za izbiro »Da, ker …« ter kategorij ar-
gumentov za izbiro »Ne, ker …«. Primeri argumentov, razvrščeni po kategorijah prvega
in drugega reda so predstavljeni v tabeli 1. V nadaljevanju predstavljamo različne katego-
rije argumentov, ki so jih navedli mladostniki v podporo svoji odločitvi za ali proti javnim
diskusijam v šoli:
§ Kategorija drugega reda »1. skupno reševanje problemov, odvisno od problema«
je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 4. reševanje
problemov (npr. tako lažje rešujemo probleme; 18,5 %) in 8. osebni razvoj (npr. se uči-
mo vodenja razprave, debate; 16,4 %). Pri kategoriji 8 je delež srednješolcev večji kot
delež osnovnošolcev ( χ2 = 24,37; p = ,000). V isto kategorijo drugega reda smo
(1,868)
uvrstili tudi kategorijo za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 10. pogojni odgovori (npr. odvi-
sno, o čem bi razpravljali; 0,2 %).
§ Kategorija drugega reda »2. skupnost« je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda
za izbiro »Da, ker …«, in sicer 5. krepi skupnost (npr. boljše vzdušje v razredu; 5,2 %)
in 6. medosebni odnosi, razumevanje drugega (npr. se naučimo sodelovati z drugimi;
17,5 %). V isto kategorijo drugega reda smo uvrstili tudi tri kategorije za izbiro »Ne,
ker …«, in sicer 5. na razred, skupnost negativno vpliva (npr. razred ne bi bil več sku-
pnost; 0,9 %), 6. medosebni odnosi, razumevanje drugega (npr. prineslo bi le konflikte
in sovražnost; 3,3 %) in 7. se ne tiče vseh (npr. ker se to ne tiče vseh; 0,5 %).
§ Kategorija drugega reda »3. pravica« ostaja enaka kot ena izmed kategorij prvega
reda za izbiro »Da, ker …«, in sicer 7. svoboda govora (npr. lepo je, da vsak pove, kar si
misli; 18,2 %).
§ Kategorija drugega reda »4. žaljivo« je sestavljena iz treh kategorij prvega reda za
izbiro »Ne, ker …«, in sicer 2. žaljivo (npr. bi bilo žaljivo; 0,2 %; navajali so jih izključ-
no osnovnošolci), 3. zadržati zase (npr. lahko ostane kaj tudi zasebno; 0,3 %) in 4. ču-
stvene reakcije drugih (npr. prizadenemo drugega; 0,5 %).
§ Kategorija drugega reda »5. ni treba« je sestavljena iz dveh kategorij prvega reda
za izbiro »Ne, ker …«, in sicer 1. ni treba (npr. je tega dovolj; 1,6 %) 8. ni dovolj časa
(npr. je to potrata časa; 1,2 %). Argumente kategorije 1 in 8 so navedli izključno sre-
dnješolci.
