Page 114 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 114
nost sošolcem, rivalstvo in egoizem v medosebnih odnosih v razredu. Iz teh sedmih po-
stavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razredno klimo glede na nepovezanost
in tekmovalnost med sošolci, in smo jo poimenovali »tekmovalnost v razredu« (na kateri
nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo tekmovalnih medosebnih odnosov).
V zaznavanju razredne klime med učitelji osnovnih in profesorji srednjih šol so se po-
kazale statistično značilne razlike v obeh komponentah. Pri zaznavanju sodelovalnosti v
razredu se je statistično značilna razlika (t(1,316) = -2,00; p = 0,046) pokazala v tem, da so jo
v večji meri zaznali profesorji v srednjih šolah (M = 10,23; SD = 2,52) kot učitelji v osnov-
nih šolah (M = 10,80; SD = 2,37). Pri zaznavanju tekmovalnosti v razredu pa se je poka-
zala statistično značilna razlika (t(1,316) = -3,37; p = 0,001) v tem, da jo učitelji v osnovnih
šolah zaznavajo v večji meri (M = 27,19; SD = 2,54) kot profesorji v srednjih šolah (M =
28,16; SD = 2,48). Da je v medosebnih odnosih med učenci v osnovnih šolah manj sode-
lovalnosti kot v srednjih šolah, gre nemara pripisati razlikam v socialno-kognitivnem ra-
zvoju mlajših in starejših mladostnikov oz. razvoju prevzemanja socialne perspektive (Sel-
man, 1980). Za mlajše mladostnike je značilno recipročno razumevanje medosebnih od-
nosov v skupini, in raje sodelujejo le s posameznimi vrstniki, od katerih lahko pričakujejo
osebno korist in ki jim vračajo naklonjenost in usluge skozi povratna dejanja. Starejši mla-
dostniki pa razumejo medosebne odnose v skupini vzajemno, upoštevajoč razlike v spo-
sobnostih in delitev dejavnosti med člani pri doseganju skupnih ciljev. Njihovo značilno
razumevanje usmerja tudi socialno vedenje mladostnikov, ki so ga učitelji zaznali kot raz-
ličnega v različnih starostnih skupinah mladostnikov, ki jih poučujejo.
Učitelji/profesorji različnih predmetov so podobno zaznavali razredno klimo v izbra-
nih razredih. Prav tako se med seboj niso razlikovali profesorji v srednjih šolah. Med uči-
telji različnih predmetov v osnovni šoli pa so se pokazale statistično značilne razlike v za-
znavanju tekmovalnosti v razredu (ANOVA: F(3,118) = 3,85; p = 0,011). Učence kot najbolj
tekmovalne zaznavajo učitelji športne vzgoje (M = 26,12; SD = 2,06), nekoliko manj uči-
telji jezika (M = 26,57; SD = 3,16), še manj učitelji naravoslovja in tehnike (M = 27,66;
SD = 2,06) in kot najmanj tekmovalne zaznavajo učence učitelji družboslovja in umetno-
sti (M = 28,24; SD = 1,88). Parne primerjave med temi skupinami učiteljev so pokazale,
da se v zaznavanju tekmovalnosti med seboj statistično značilno razlikujejo učitelji športa
in družboslovja/umetnosti (p = 0,044). Pri športni vzgoji učenci izvajajo večinoma indi-
vidualne športe, manj skupinskih športov, zato je povsem upravičeno pričakovati, da bodo
te dejavnosti vzpodbujale tekmovanje med učenci. Isti oddelki učencev lahko pri športni
vzgoji delujejo v medsebojnih odnosih drugače kot pri pouku drugih predmetov v šoli.
stavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razredno klimo glede na nepovezanost
in tekmovalnost med sošolci, in smo jo poimenovali »tekmovalnost v razredu« (na kateri
nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo tekmovalnih medosebnih odnosov).
V zaznavanju razredne klime med učitelji osnovnih in profesorji srednjih šol so se po-
kazale statistično značilne razlike v obeh komponentah. Pri zaznavanju sodelovalnosti v
razredu se je statistično značilna razlika (t(1,316) = -2,00; p = 0,046) pokazala v tem, da so jo
v večji meri zaznali profesorji v srednjih šolah (M = 10,23; SD = 2,52) kot učitelji v osnov-
nih šolah (M = 10,80; SD = 2,37). Pri zaznavanju tekmovalnosti v razredu pa se je poka-
zala statistično značilna razlika (t(1,316) = -3,37; p = 0,001) v tem, da jo učitelji v osnovnih
šolah zaznavajo v večji meri (M = 27,19; SD = 2,54) kot profesorji v srednjih šolah (M =
28,16; SD = 2,48). Da je v medosebnih odnosih med učenci v osnovnih šolah manj sode-
lovalnosti kot v srednjih šolah, gre nemara pripisati razlikam v socialno-kognitivnem ra-
zvoju mlajših in starejših mladostnikov oz. razvoju prevzemanja socialne perspektive (Sel-
man, 1980). Za mlajše mladostnike je značilno recipročno razumevanje medosebnih od-
nosov v skupini, in raje sodelujejo le s posameznimi vrstniki, od katerih lahko pričakujejo
osebno korist in ki jim vračajo naklonjenost in usluge skozi povratna dejanja. Starejši mla-
dostniki pa razumejo medosebne odnose v skupini vzajemno, upoštevajoč razlike v spo-
sobnostih in delitev dejavnosti med člani pri doseganju skupnih ciljev. Njihovo značilno
razumevanje usmerja tudi socialno vedenje mladostnikov, ki so ga učitelji zaznali kot raz-
ličnega v različnih starostnih skupinah mladostnikov, ki jih poučujejo.
Učitelji/profesorji različnih predmetov so podobno zaznavali razredno klimo v izbra-
nih razredih. Prav tako se med seboj niso razlikovali profesorji v srednjih šolah. Med uči-
telji različnih predmetov v osnovni šoli pa so se pokazale statistično značilne razlike v za-
znavanju tekmovalnosti v razredu (ANOVA: F(3,118) = 3,85; p = 0,011). Učence kot najbolj
tekmovalne zaznavajo učitelji športne vzgoje (M = 26,12; SD = 2,06), nekoliko manj uči-
telji jezika (M = 26,57; SD = 3,16), še manj učitelji naravoslovja in tehnike (M = 27,66;
SD = 2,06) in kot najmanj tekmovalne zaznavajo učence učitelji družboslovja in umetno-
sti (M = 28,24; SD = 1,88). Parne primerjave med temi skupinami učiteljev so pokazale,
da se v zaznavanju tekmovalnosti med seboj statistično značilno razlikujejo učitelji športa
in družboslovja/umetnosti (p = 0,044). Pri športni vzgoji učenci izvajajo večinoma indi-
vidualne športe, manj skupinskih športov, zato je povsem upravičeno pričakovati, da bodo
te dejavnosti vzpodbujale tekmovanje med učenci. Isti oddelki učencev lahko pri športni
vzgoji delujejo v medsebojnih odnosih drugače kot pri pouku drugih predmetov v šoli.
