Page 113 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 113
srednje prizadevajo za oblikovanje šolske skupnosti, v kateri so učenci sprejeti in vklju-
čeni kot enakopravni partnerji v življenju šole.
Profesorji v srednjih šolah, ki so bolj naklonjeni razvijanju spretnosti aktivnega drža-
vljanstva na svojih šolah zaznavajo kulturo, ki jo označuje višja stopnja participacije učen-
cev na šoli in višja stopnja odzivnosti na kršitve norm.
Kohezivnost razreda
Zanimalo nas je tudi, kakšna je razredna klima na sodelujočih šolah. Ali učenci v od-
delkih delujejo kot razredna skupnosti – so medsebojno povezani, naklonjeni in prosoci-
alno usmerjeni? Ali so oddelki množice posameznikov in v medosebnih odnosih prevla-
duje rivalstvo, zavračanje, izključevanje in egoizem? O zaznavanju razredne klime v sode-
lujočih oddelkih so poročali tako učenci in dijaki kot njihovi učitelji in profesorji.
Zaznavanje razredne klime pri učiteljih
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali, za kolikšen delež učencev v izbranem razre-
du veljajo določeni medosebni odnosi, opisani z enajstimi trditvami. Analiza glavnih kom-
ponent je pokazala ustreznost dvokomponentne strukture, ki pojasni 42,4 % delež skupne
variance (rotirali smo ju po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariira-
nje štirih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,61; 0,76]; delež pojasnjene skupne variance je
22,3 %), druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje preostalih sedmih postavk (njiho-
va nasičenost: h2 = [0,44; 0,66]; delež pojasnjene skupne variance je 20,1 %). Prva lestvica
ima nizko notranjo konsistentnost (α = 0,66), druga lestvica pa zelo nizko (α = 0,58). Obe
komponenti medsebojno nizko negativno korelirata (r = -0,272; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci se lahko zanesejo drug na druge-
ga«, »Učenci se med seboj dobro razumejo«, »Učenci se opozarjajo na medsebojne žalitve in
krivice« in »Učenci skušajo zbrati predloge sošolcev, ko se v razredu za kaj odločajo«. Vse šti-
ri postavke opredeljujejo medsebojno naklonjenost, povezanost, zaupanje in sodelovanje
učencev v razredu. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razre-
dno klimo glede na medsebojno sodelovanje učencev in razredno kohezivnost, in smo jo
poimenovali »sodelovalnost v razredu« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo
sodelovalnih medosebnih odnosov).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci so žaljivi do sošolcev«, »Učen-
ci so žaljivi do učiteljev«, »Učenci motijo druge pri pouku«, »Učenci med seboj tekmujejo v
znanju«, »Učenci pomagajo le svojim najboljšim prijateljem«, »Učenci se ne zanimajo za
uspeh sošolcev« in »Učenci so v razredu neopaženi«. Vse postavke opredeljujejo nenaklo-
čeni kot enakopravni partnerji v življenju šole.
Profesorji v srednjih šolah, ki so bolj naklonjeni razvijanju spretnosti aktivnega drža-
vljanstva na svojih šolah zaznavajo kulturo, ki jo označuje višja stopnja participacije učen-
cev na šoli in višja stopnja odzivnosti na kršitve norm.
Kohezivnost razreda
Zanimalo nas je tudi, kakšna je razredna klima na sodelujočih šolah. Ali učenci v od-
delkih delujejo kot razredna skupnosti – so medsebojno povezani, naklonjeni in prosoci-
alno usmerjeni? Ali so oddelki množice posameznikov in v medosebnih odnosih prevla-
duje rivalstvo, zavračanje, izključevanje in egoizem? O zaznavanju razredne klime v sode-
lujočih oddelkih so poročali tako učenci in dijaki kot njihovi učitelji in profesorji.
Zaznavanje razredne klime pri učiteljih
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali, za kolikšen delež učencev v izbranem razre-
du veljajo določeni medosebni odnosi, opisani z enajstimi trditvami. Analiza glavnih kom-
ponent je pokazala ustreznost dvokomponentne strukture, ki pojasni 42,4 % delež skupne
variance (rotirali smo ju po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariira-
nje štirih postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,61; 0,76]; delež pojasnjene skupne variance je
22,3 %), druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje preostalih sedmih postavk (njiho-
va nasičenost: h2 = [0,44; 0,66]; delež pojasnjene skupne variance je 20,1 %). Prva lestvica
ima nizko notranjo konsistentnost (α = 0,66), druga lestvica pa zelo nizko (α = 0,58). Obe
komponenti medsebojno nizko negativno korelirata (r = -0,272; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci se lahko zanesejo drug na druge-
ga«, »Učenci se med seboj dobro razumejo«, »Učenci se opozarjajo na medsebojne žalitve in
krivice« in »Učenci skušajo zbrati predloge sošolcev, ko se v razredu za kaj odločajo«. Vse šti-
ri postavke opredeljujejo medsebojno naklonjenost, povezanost, zaupanje in sodelovanje
učencev v razredu. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje razre-
dno klimo glede na medsebojno sodelovanje učencev in razredno kohezivnost, in smo jo
poimenovali »sodelovalnost v razredu« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo
sodelovalnih medosebnih odnosov).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učenci so žaljivi do sošolcev«, »Učen-
ci so žaljivi do učiteljev«, »Učenci motijo druge pri pouku«, »Učenci med seboj tekmujejo v
znanju«, »Učenci pomagajo le svojim najboljšim prijateljem«, »Učenci se ne zanimajo za
uspeh sošolcev« in »Učenci so v razredu neopaženi«. Vse postavke opredeljujejo nenaklo-
