Page 112 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 112
(M = 12,81; SD = 4,29), sledijo devetošolci (M = 14,15; SD = 4,41) in najmanj srednje-
šolci (M = 17,10; SD = 4,54). Pri drugi komponenti značilnih razlik med starostnimi sku-
pinami ni bilo. Statistično značilnih razlik v zaznavanju kulture šole med spoloma tudi ni
bilo. Sodeč po ocenah mladostnikov, imajo največ možnosti vključevanja in sodelovanja
na šolah šestošolci, v višjih razredih pa vse manj. Pomembno bolj razvita je participativna
kultura na osnovnih kot srednjih šolah. To, da je srednješolcem dopuščeno le malo vklju-
čevanja in sodelovanja pri soodločanju na šoli, je v nasprotju z razvojnopsihološkimi po-
trebami mladostnikov po samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje.
Slika 16: Zaznavanje kulture šole med mladostniki v osnovni in srednji šoli (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo neelitistične in participativne kulture šole).
Povzetek
Osnovnošolski učitelji pogosteje zaznavajo odzivnost na kršitve norm na svoji šoli kot
profesorji v srednjih šolah. Med osnovnošolskimi učitelji so najbolj odzivni učitelji jezi-
kovnih predmetov, najmanj pa učitelji športa. Odzivnost na kršitve norm odraža dosle-
dnost v prizadevanju za uveljavljanje postavljenih norm, ki je sestavni del oblikovanja sku-
pnosti na šoli. Drug del predstavlja participacija učencev, ki se po ocenah učiteljev in pro-
fesorjev ne razlikuje med osnovno in srednjo šolo. Razlike pa so v tej komponenti zaznali
mladostniki. Učenci v osnovnih šolah zaznavajo na svojih šolah višjo stopnjo participativ-
ne kulture (v 6. razredu višje kot v 9. razredu), dijaki v srednjih šolah pa nižjo. Če povza-
memo ocene o šolski kulturi iz obeh virov lahko sklenemo, da si osnovne šole v večji meri
šolci (M = 17,10; SD = 4,54). Pri drugi komponenti značilnih razlik med starostnimi sku-
pinami ni bilo. Statistično značilnih razlik v zaznavanju kulture šole med spoloma tudi ni
bilo. Sodeč po ocenah mladostnikov, imajo največ možnosti vključevanja in sodelovanja
na šolah šestošolci, v višjih razredih pa vse manj. Pomembno bolj razvita je participativna
kultura na osnovnih kot srednjih šolah. To, da je srednješolcem dopuščeno le malo vklju-
čevanja in sodelovanja pri soodločanju na šoli, je v nasprotju z razvojnopsihološkimi po-
trebami mladostnikov po samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za lastno ravnanje.
Slika 16: Zaznavanje kulture šole med mladostniki v osnovni in srednji šoli (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo neelitistične in participativne kulture šole).
Povzetek
Osnovnošolski učitelji pogosteje zaznavajo odzivnost na kršitve norm na svoji šoli kot
profesorji v srednjih šolah. Med osnovnošolskimi učitelji so najbolj odzivni učitelji jezi-
kovnih predmetov, najmanj pa učitelji športa. Odzivnost na kršitve norm odraža dosle-
dnost v prizadevanju za uveljavljanje postavljenih norm, ki je sestavni del oblikovanja sku-
pnosti na šoli. Drug del predstavlja participacija učencev, ki se po ocenah učiteljev in pro-
fesorjev ne razlikuje med osnovno in srednjo šolo. Razlike pa so v tej komponenti zaznali
mladostniki. Učenci v osnovnih šolah zaznavajo na svojih šolah višjo stopnjo participativ-
ne kulture (v 6. razredu višje kot v 9. razredu), dijaki v srednjih šolah pa nižjo. Če povza-
memo ocene o šolski kulturi iz obeh virov lahko sklenemo, da si osnovne šole v večji meri
