Page 109 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 109
v tako tudi druga lestvica (α = 0,62). Komponenti med seboj zmerno visoko pozitivno
korelirata tako pri osnovnošolskih učiteljih (r = 0,399; p = 0,000) kot srednješolskih pro-
fesorjih (r = 0,394; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Na naši šoli se učitelji posvetujemo z učen-
ci, preden se odločimo o pomembnih stvareh«, »Pobude in predloge učencev o šolskih dejav-
nostih skušamo realizirati« in »Predstavniki učencev v šolski skupnosti soodločajo o poteku
pouka in dejavnostih na šoli«. Vse tri postavke opredeljujejo vključenost učencev v odloča-
nje o dejavnostih in pouku na šoli. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki
označuje kulturo šole glede na vključevanje in sodelovanje med vsemi udeleženci vzgojno-
izobraževalnega procesa, in jo poimenovali »participacija učencev v šoli« (na kateri nižja
vrednost predstavlja višjo stopnjo participacije učencev v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učitelji se odzivamo na nasilje med
učenci«, »Treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki smo si jih zastavi-
li (–O)« in »Na naši šoli učence spodbujamo, da opozarjajo na krivice in nepravilnosti, ki
jih opazijo«. Vse tri postavke opredeljujejo odzivanje učencev in učiteljev na kršenje norm
v šoli. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje kulturo šole glede
na doslednost uveljavljanja prosocialnih norm in nadzor vedenja v šoli. Poimenovali smo
jo »odzivnost učiteljev in učencev na kršitve norm v šoli« (na kateri nižja vrednost predsta-
vlja višjo stopnjo odzivnosti vseh v šoli).
Razlike v zaznavanju šolske kulture med učitelji v osnovni šoli in profesorji v srednji
šoli so statistično značilne le v komponenti odzivnosti na kršitve norm (t(1,314) = -3,78; p =
0,000), ne pa tudi v zaznavanju participacije učencev na šoli. Osnovnošolski učitelji pogo-
steje zaznavajo odzivnost na kršitve norm na svoji šoli (M = 5,17; SD = 1,55) kot profesor-
ji v srednjih šolah (M = 5,96; SD = 1,77). Rezultati kažejo na večjo doslednost pri uvelja-
vljanju pravil in norm v osnovnih kot v srednjih šolah, medtem ko je stopnja participacije
učencev in dijakov v dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah približno enaka.
Med učitelji/profesorji različnih predmetov v splošnem ni razlik v zaznavanju šolske kul-
ture. Prav tako se ne razlikujejo profesorji različnih predmetov v srednji šoli. Med učitelji
različnih predmetov v osnovni šoli pa so se pokazale statistično značilne razlike v zaznavanju
odzivnosti na kršitve norm (ANOVA: F(3,120) = 2,8; p = 0,043), pri čemer so najbolj odziv-
ni učitelji jezikov (M = 4,96; SD = 1,55), nekoliko manj učitelji naravoslovja in tehnike (M
= 5,11; SD = 1,37), še manj učitelji družboslovja in umetnosti (M = 5,50; SD = 1,64), naj-
manj pa učitelji športa (M = 6,19; SD = 1,76). Post-hoc analiza (Bonferronijev test) parnih
primerjav med skupinami učiteljev različnih predmetov je pokazala, da je odzivnost na krši-
tve norm statistično značilno pogostejša med učitelji jezikov kot učitelji športa (p = 0,043).
korelirata tako pri osnovnošolskih učiteljih (r = 0,399; p = 0,000) kot srednješolskih pro-
fesorjih (r = 0,394; p = 0,000).
Prvo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Na naši šoli se učitelji posvetujemo z učen-
ci, preden se odločimo o pomembnih stvareh«, »Pobude in predloge učencev o šolskih dejav-
nostih skušamo realizirati« in »Predstavniki učencev v šolski skupnosti soodločajo o poteku
pouka in dejavnostih na šoli«. Vse tri postavke opredeljujejo vključenost učencev v odloča-
nje o dejavnostih in pouku na šoli. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki
označuje kulturo šole glede na vključevanje in sodelovanje med vsemi udeleženci vzgojno-
izobraževalnega procesa, in jo poimenovali »participacija učencev v šoli« (na kateri nižja
vrednost predstavlja višjo stopnjo participacije učencev v šoli).
Drugo lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Učitelji se odzivamo na nasilje med
učenci«, »Treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki smo si jih zastavi-
li (–O)« in »Na naši šoli učence spodbujamo, da opozarjajo na krivice in nepravilnosti, ki
jih opazijo«. Vse tri postavke opredeljujejo odzivanje učencev in učiteljev na kršenje norm
v šoli. Iz teh treh postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki označuje kulturo šole glede
na doslednost uveljavljanja prosocialnih norm in nadzor vedenja v šoli. Poimenovali smo
jo »odzivnost učiteljev in učencev na kršitve norm v šoli« (na kateri nižja vrednost predsta-
vlja višjo stopnjo odzivnosti vseh v šoli).
Razlike v zaznavanju šolske kulture med učitelji v osnovni šoli in profesorji v srednji
šoli so statistično značilne le v komponenti odzivnosti na kršitve norm (t(1,314) = -3,78; p =
0,000), ne pa tudi v zaznavanju participacije učencev na šoli. Osnovnošolski učitelji pogo-
steje zaznavajo odzivnost na kršitve norm na svoji šoli (M = 5,17; SD = 1,55) kot profesor-
ji v srednjih šolah (M = 5,96; SD = 1,77). Rezultati kažejo na večjo doslednost pri uvelja-
vljanju pravil in norm v osnovnih kot v srednjih šolah, medtem ko je stopnja participacije
učencev in dijakov v dejavnosti na osnovnih in srednjih šolah približno enaka.
Med učitelji/profesorji različnih predmetov v splošnem ni razlik v zaznavanju šolske kul-
ture. Prav tako se ne razlikujejo profesorji različnih predmetov v srednji šoli. Med učitelji
različnih predmetov v osnovni šoli pa so se pokazale statistično značilne razlike v zaznavanju
odzivnosti na kršitve norm (ANOVA: F(3,120) = 2,8; p = 0,043), pri čemer so najbolj odziv-
ni učitelji jezikov (M = 4,96; SD = 1,55), nekoliko manj učitelji naravoslovja in tehnike (M
= 5,11; SD = 1,37), še manj učitelji družboslovja in umetnosti (M = 5,50; SD = 1,64), naj-
manj pa učitelji športa (M = 6,19; SD = 1,76). Post-hoc analiza (Bonferronijev test) parnih
primerjav med skupinami učiteljev različnih predmetov je pokazala, da je odzivnost na krši-
tve norm statistično značilno pogostejša med učitelji jezikov kot učitelji športa (p = 0,043).
