Page 108 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 108
Razlike v stališčih do razvijanja spretnosti aktivnega državljanstva v šoli so med učitelji
v osnovni šoli in profesorji srednji šoli statistično značilne (t(1,331) = 2,97; p = 0,003). Osnov-
nošolski učitelji so bolj naklonjeni razvijanju spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (M
= 8,35; SD = 1,70) kot profesorji v srednjih šolah (M = 8,90; SD = 2,04). Tudi to razliko
v stališčih učiteljev in profesorjev bi lahko, vsaj deloma, pojasnili z razlikami v kurikulu in
organizaciji dela na različnih stopnjah izobraževanja (v osnovnih in srednjih šolah).
Med učitelji/profesorji različnih predmetov v splošnem ni razlik v stališčih do aktiv-
nega sodelovanja učencev v učnem procesu; niti med osnovnošolskimi učitelji niti med
srednješolskimi profesorji različnih predmetov.
Povzetek
Osnovnošolski učitelji imajo bolj pozitivna stališča do razvijanja spretnosti aktivnega
državljanstva v šoli kot profesorji v srednjih šolah.
Kultura šole
Zanimalo nas je, v koliki meri je na šolah razvita participativna kultura. Ali šolsko
skupnost označuje sprejemanje, vključevanje in sodelovanje med vsemi člani šolske sku-
pnosti? Ali šole spodbujajo sodelovanje učencev pri odločitvah o dejavnostih na šoli in pri
pouku, vključevanju učencev pri kreiranju šolskih pravil, uveljavljanju norm medosebne
skrbi, naklonjenosti, spoštovanja in sprejemanja v medosebnih odnosih med učenci in uči-
telji ter spodbujanju odgovornega ravnanja učencev pri vseh dejavnostih šole? Učitelji in
mladostniki so poročali o značilnostih vključevanja učencev v dejavnosti šole in kakšno
je normativno ravnanje, ki ga promovirajo, tudi preko različnih oblik nadzora primerne-
ga vedenja. Rezultate zaznavanja kulture šole z gledišča učiteljev in učencev v nadaljeva-
nju prikazujemo ločeno.
Zaznavanje kulture šole med učitelji
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali pogostost različnih oblik vključevanja
učencev in učiteljev v šoli, opisanega s šestimi trditvami. Analiza glavnih komponent je
pokazala ustreznost dvokomponentne strukture, ki pojasni 62,5 % delež skupne variance
(rotirali smo ju po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariiranje treh
postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,75; 0,80]; delež pojasnjene skupne variance je 34,6 %),
druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih treh postavk (njihova nasičenost:
h2 = [0,60; 0,80]; delež pojasnjene skupne variance je 27,9 %). Eno postavko (označeno z
–O) smo obratno vrednotili. Prva lestvica ima nizko notranjo konsistentnost (α = 0,69),
v osnovni šoli in profesorji srednji šoli statistično značilne (t(1,331) = 2,97; p = 0,003). Osnov-
nošolski učitelji so bolj naklonjeni razvijanju spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (M
= 8,35; SD = 1,70) kot profesorji v srednjih šolah (M = 8,90; SD = 2,04). Tudi to razliko
v stališčih učiteljev in profesorjev bi lahko, vsaj deloma, pojasnili z razlikami v kurikulu in
organizaciji dela na različnih stopnjah izobraževanja (v osnovnih in srednjih šolah).
Med učitelji/profesorji različnih predmetov v splošnem ni razlik v stališčih do aktiv-
nega sodelovanja učencev v učnem procesu; niti med osnovnošolskimi učitelji niti med
srednješolskimi profesorji različnih predmetov.
Povzetek
Osnovnošolski učitelji imajo bolj pozitivna stališča do razvijanja spretnosti aktivnega
državljanstva v šoli kot profesorji v srednjih šolah.
Kultura šole
Zanimalo nas je, v koliki meri je na šolah razvita participativna kultura. Ali šolsko
skupnost označuje sprejemanje, vključevanje in sodelovanje med vsemi člani šolske sku-
pnosti? Ali šole spodbujajo sodelovanje učencev pri odločitvah o dejavnostih na šoli in pri
pouku, vključevanju učencev pri kreiranju šolskih pravil, uveljavljanju norm medosebne
skrbi, naklonjenosti, spoštovanja in sprejemanja v medosebnih odnosih med učenci in uči-
telji ter spodbujanju odgovornega ravnanja učencev pri vseh dejavnostih šole? Učitelji in
mladostniki so poročali o značilnostih vključevanja učencev v dejavnosti šole in kakšno
je normativno ravnanje, ki ga promovirajo, tudi preko različnih oblik nadzora primerne-
ga vedenja. Rezultate zaznavanja kulture šole z gledišča učiteljev in učencev v nadaljeva-
nju prikazujemo ločeno.
Zaznavanje kulture šole med učitelji
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali pogostost različnih oblik vključevanja
učencev in učiteljev v šoli, opisanega s šestimi trditvami. Analiza glavnih komponent je
pokazala ustreznost dvokomponentne strukture, ki pojasni 62,5 % delež skupne variance
(rotirali smo ju po metodi Varimax): prva komponenta ustrezno pojasni sovariiranje treh
postavk (njihova nasičenost: h2 = [0,75; 0,80]; delež pojasnjene skupne variance je 34,6 %),
druga komponenta ustrezno pojasni sovariiranje drugih treh postavk (njihova nasičenost:
h2 = [0,60; 0,80]; delež pojasnjene skupne variance je 27,9 %). Eno postavko (označeno z
–O) smo obratno vrednotili. Prva lestvica ima nizko notranjo konsistentnost (α = 0,69),
