Page 107 - Alenka Gril in Asja Videčnik, Oblikovanje državljanske identitete mladih v šoli, Digitalna knjižnica, Documenta 3
P. 107
Stališča učiteljev do spodbujanja aktivnega državljanstva
v šoli
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali strinjanje z osmimi trditvami o vlogi šole
pri spodbujanju aktivnega državljanstva mladih. Analiza glavnih komponent je pokazala
ustreznost enokomponentne strukture lestvice, ki ustrezno pojasni sovariiranje štirih po-
stavk (njihova nasičenost: h2 = [0,58; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 42,6 %).
Ostale štiri postavke se s to komponento le šibko povezujejo, zato smo jih izključili iz na-
daljnjih analiz. Lestvica ima zelo nizko notranjo konsistentnost (α = 0,53).
Slika 14: Stališča učiteljev do razvijanja spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Sodelovanje šole v lokalni skupnosti daje učen-
cem zgled za njihovo aktivno vključevanje v družbo«, »Z aktivnim sodelovanjem pri pouku se
mladi učijo spretnosti soodločanja in javnega komuniciranja«, »Učitelji lažje dosežemo učne ci-
lje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci« in »Vključevanje v javno življenje je močno odvi-
sno od v šoli pridobljenih komunikacijskih spretnosti«. Vse postavke poudarjajo pomen aktiv-
ne vloge učencev v izobraževalnem procesu, ki jim omogoča pridobivanje spretnosti, potreb-
nih za aktivno državljanstvo: njihovo sodelovanje pri dejavnostih in odločanju ter razvijanju
komunikacijskih spretnosti. Iz teh štirih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki ozna-
čuje stališča do spodbujanja aktivnega državljanstva v šoli, in jo poimenovali »razvijanje spre-
tnosti aktivnega državljanstva v šoli« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo stri-
njanja s podporno vlogo šole pri razvijanju spretnosti, potrebnih za aktivno državljanstvo).
v šoli
Učitelji so na 5-stopenjski lestvici ocenjevali strinjanje z osmimi trditvami o vlogi šole
pri spodbujanju aktivnega državljanstva mladih. Analiza glavnih komponent je pokazala
ustreznost enokomponentne strukture lestvice, ki ustrezno pojasni sovariiranje štirih po-
stavk (njihova nasičenost: h2 = [0,58; 0,69]; delež pojasnjene skupne variance je 42,6 %).
Ostale štiri postavke se s to komponento le šibko povezujejo, zato smo jih izključili iz na-
daljnjih analiz. Lestvica ima zelo nizko notranjo konsistentnost (α = 0,53).
Slika 14: Stališča učiteljev do razvijanja spretnosti aktivnega državljanstva v šoli (nižja vrednost
predstavlja višjo stopnjo strinjanja oziroma pozitivnejša stališča).
Lestvico sestavljajo naslednje postavke: »Sodelovanje šole v lokalni skupnosti daje učen-
cem zgled za njihovo aktivno vključevanje v družbo«, »Z aktivnim sodelovanjem pri pouku se
mladi učijo spretnosti soodločanja in javnega komuniciranja«, »Učitelji lažje dosežemo učne ci-
lje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci« in »Vključevanje v javno življenje je močno odvi-
sno od v šoli pridobljenih komunikacijskih spretnosti«. Vse postavke poudarjajo pomen aktiv-
ne vloge učencev v izobraževalnem procesu, ki jim omogoča pridobivanje spretnosti, potreb-
nih za aktivno državljanstvo: njihovo sodelovanje pri dejavnostih in odločanju ter razvijanju
komunikacijskih spretnosti. Iz teh štirih postavk smo sestavili novo spremenljivko, ki ozna-
čuje stališča do spodbujanja aktivnega državljanstva v šoli, in jo poimenovali »razvijanje spre-
tnosti aktivnega državljanstva v šoli« (na kateri nižja vrednost predstavlja višjo stopnjo stri-
njanja s podporno vlogo šole pri razvijanju spretnosti, potrebnih za aktivno državljanstvo).
