Page 90 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 90
2. Interes za delo
a. večje zanimanje za delo pri pouku, boljše obvladovanje znanja, snovi
3. Samozavest v komuniciranju
a. višja samozavest, boljši nastop
b. jezikovna, komunikacijska ozaveščenost, boljše obvladovanje jezika
Učitelji so najpogosteje navedli, da veščine prepričevanja, s katerimi se učenci srečujejo
pri pouku, izboljšajo njihove komunikacijske spretnosti na ravni medosebnih odnosov (uči-
telji OŠ: 42,7%; učitelji SŠ: 35,2%). Znotraj te kategorije odgovorov so učitelji OŠ (26,7%)
in učitelji SŠ (19,6) kot najpogostejše zaznali izboljšanje medosebnih odnosov v smislu bolj-
šega reševanja konfliktov, sodelovanja, dobre klime.10 Nekoliko manj pogosto so učitelji
navajali, da se izboljša samozavest učencev v komuniciranju (učitelji OŠ: 19,1%; učitelji SŠ:
15,2%)11 in šele na koncu interes za delo pri pouku (učitelji OŠ: 9,2%; učitelji SŠ: 5,7%).
Glede navajanja vrst kategorij se učitelji OŠ in SŠ med seboj niso statistično značilno
razlikovali, prav tako ni bilo razlik v okviru različnih predmetnih skupin.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja z
zaznavanjem komunikacijskih kompetenc
Vključevanje principov uspešnega prepričevanja, natančneje razumevanje in konstruk-
cija stališč (r = 0,214; p = 0,000) ter javno udejstvovanje (r = 0,273; p = 0,000) se statistič-
no značilno povezujeta z zaznavanjem komunikacijskih kompetenc oziroma z govorniško
kompetenco. Učitelji, ki pogosteje vključujejo prvine uspešnega prepričevanja v pouk svoje-
ga predmeta, hkrati zaznavajo govorniške kompetence pri učencih večjega dela razreda, a
obenem ne zaznavajo tudi izboljšanja te kompetence.
Povezanost med zaznanimi komunikacijskimi kompetencami in ovirami
za vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk
Zaznavanje govorniških kompetenc učencev se šibko negativno povezuje z zaznavanjem
ovir za vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk (r = -0,216; p =
0,000). Učitelji, ki zaznavajo govorniške kompetence pri učencih večjega dela razreda, za-
znavajo manj ovir za vključevanje komunikacijskih veščin pri pouku.
10 Pri razvrščanju ostalih podkategorij se učitelji OŠ in SŠ med seboj nekoliko razlikujejo. Učitelji OŠ kot drugi najpo-
gostejši rezultat izboljšanja navajajo pogostejši dialog med učenci (11,5%), sledijo odgovori, kjer učitelji ne zaznavajo
izboljšanja (9,9%), in odgovori, kjer je zaznana višja stopnja poslušanja med učenci (8,4%). Učitelji SŠ kot drugi najpo-
gostejši odgovor navajajo izboljšanje v medsebojnem poslušanju (9,6%), sledijo odgovori, kjer izboljšanje ni zaznano
(9,1%), in na koncu dialog (5,2%).
11 V okviru te kategorije so najpogosteje navedli boljše obvladovanje jezika (učitelji OŠ: 13,0%; učitelji SŠ: 13,9%) in
nato izboljšanje nastopa (učitelji OŠ:7,6%; učitelji SŠ: 3,0%).
a. večje zanimanje za delo pri pouku, boljše obvladovanje znanja, snovi
3. Samozavest v komuniciranju
a. višja samozavest, boljši nastop
b. jezikovna, komunikacijska ozaveščenost, boljše obvladovanje jezika
Učitelji so najpogosteje navedli, da veščine prepričevanja, s katerimi se učenci srečujejo
pri pouku, izboljšajo njihove komunikacijske spretnosti na ravni medosebnih odnosov (uči-
telji OŠ: 42,7%; učitelji SŠ: 35,2%). Znotraj te kategorije odgovorov so učitelji OŠ (26,7%)
in učitelji SŠ (19,6) kot najpogostejše zaznali izboljšanje medosebnih odnosov v smislu bolj-
šega reševanja konfliktov, sodelovanja, dobre klime.10 Nekoliko manj pogosto so učitelji
navajali, da se izboljša samozavest učencev v komuniciranju (učitelji OŠ: 19,1%; učitelji SŠ:
15,2%)11 in šele na koncu interes za delo pri pouku (učitelji OŠ: 9,2%; učitelji SŠ: 5,7%).
Glede navajanja vrst kategorij se učitelji OŠ in SŠ med seboj niso statistično značilno
razlikovali, prav tako ni bilo razlik v okviru različnih predmetnih skupin.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja z
zaznavanjem komunikacijskih kompetenc
Vključevanje principov uspešnega prepričevanja, natančneje razumevanje in konstruk-
cija stališč (r = 0,214; p = 0,000) ter javno udejstvovanje (r = 0,273; p = 0,000) se statistič-
no značilno povezujeta z zaznavanjem komunikacijskih kompetenc oziroma z govorniško
kompetenco. Učitelji, ki pogosteje vključujejo prvine uspešnega prepričevanja v pouk svoje-
ga predmeta, hkrati zaznavajo govorniške kompetence pri učencih večjega dela razreda, a
obenem ne zaznavajo tudi izboljšanja te kompetence.
Povezanost med zaznanimi komunikacijskimi kompetencami in ovirami
za vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk
Zaznavanje govorniških kompetenc učencev se šibko negativno povezuje z zaznavanjem
ovir za vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk (r = -0,216; p =
0,000). Učitelji, ki zaznavajo govorniške kompetence pri učencih večjega dela razreda, za-
znavajo manj ovir za vključevanje komunikacijskih veščin pri pouku.
10 Pri razvrščanju ostalih podkategorij se učitelji OŠ in SŠ med seboj nekoliko razlikujejo. Učitelji OŠ kot drugi najpo-
gostejši rezultat izboljšanja navajajo pogostejši dialog med učenci (11,5%), sledijo odgovori, kjer učitelji ne zaznavajo
izboljšanja (9,9%), in odgovori, kjer je zaznana višja stopnja poslušanja med učenci (8,4%). Učitelji SŠ kot drugi najpo-
gostejši odgovor navajajo izboljšanje v medsebojnem poslušanju (9,6%), sledijo odgovori, kjer izboljšanje ni zaznano
(9,1%), in na koncu dialog (5,2%).
11 V okviru te kategorije so najpogosteje navedli boljše obvladovanje jezika (učitelji OŠ: 13,0%; učitelji SŠ: 13,9%) in
nato izboljšanje nastopa (učitelji OŠ:7,6%; učitelji SŠ: 3,0%).
