Page 86 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 86
Učitelji OŠ in SŠ se v pojmovanju »dobre argumentacije« med seboj statistično zna-
čilno ne razlikujejo, prav tako ni razlik med predmetnimi področji.
Drugo vprašanje, ki smo ga v zvezi z argumentacijo zastavili učiteljem, je bilo, koliko in
kako zaznavajo vpliv »dobre argumentacije« učencev, kadar ocenjujejo njihovo znanje. Pri
tem smo ponovno izhajali iz pragmatične razsežnosti jezika, in sicer v luči tako imenova-
nega ustnega ocenjevanja znanja, ki predstavlja poseben govorni dogodek v kontekstu pe-
dagoškega diskurza in ga opredeljuje več dejavnikov. Enega od njih gotovo opredeljujejo
tudi retorične in argumentativne strategije jezikovne rabe, katerih uspešno obvladovanje,
poznavanje in razumevanje zaznamuje tovrstno interakcijo med učiteljem in učencem. V
iskanju sicer »objektivnega znanja«, ki ga učitelj želi/mora ustrezno tudi ovrednotiti, je
namreč nemogoče povsem izključiti vpliv komunikacijskega konteksta. Vsi elementi (be-
sedni in nebesedni), ki določajo, kako predstavljamo neko vsebino, brez dvoma vplivajo na
učinek, ki ga bomo dosegli pri poslušalcih. In prav nič drugače ni v primeru, ko je v situa-
ciji ustnega spraševanja glavni govorec učenec in njegov poslušalec učitelj.
Učitelji so večinoma prepoznali vpliv argumentacije učencev na njihovo ocenjevanje,
pri čemer se v odgovorih učitelji OŠ in SŠ med sabo statistično značilno ne razlikujejo. Ve-
čina učiteljev OŠ je navedla, da kvaliteta argumentacije učencev srednje vpliva na njihovo
ocenjevanje (40,5%), ali celo, da zelo vpliva (36,2%), medtem ko je 15,5% učiteljev navedlo,
da vpliva malo in 7,8% učiteljev, da sploh ne vpliva. Podobno so odgovarjali učitelji SŠ, le
da jih je večina odgovorila, da kvaliteta argumentacije učencev zelo vpliva na njihovo oce-
njevanje (42,8%), sledijo tisti, ki so navedli, da vpliva srednje (35,8%), nato tisti, ki so trdi-
li, da je ta vpliv majhen (15,4%) ali da ga sploh ni (6,0%).
Vsebinska pojasnila, ki so jih k odgovorom navajali učitelji, smo ponovno oblikovali
v kategorije 1. reda, ki smo jih nato združili v 3 kategorije 2. reda. Pri tem smo izhajali iz
opredelitve pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da takšna argumentacija vpliva na učitelje-
vo ocenjevanje znanja:
a) ali je »kvalitetna argumentacija« sestavni del učne vsebine (znanja) in s tem tudi del
preverjanja,
b) ali je »kvalitetna« argumentacija jezikovna strategija, ki glede na upoštevanje pra-
vil argumentiranja opredeli uspešnost komunikacijske situacije (in s tem vpliva na oce-
njevanje), in
c) ali je »kvalitetna argumentacija« sredstvo prepričevanja, ki je s subjektivne perspekti-
ve učitelja prepoznana kot dejavnik spremembe v njegovem ocenjevanju.
čilno ne razlikujejo, prav tako ni razlik med predmetnimi področji.
Drugo vprašanje, ki smo ga v zvezi z argumentacijo zastavili učiteljem, je bilo, koliko in
kako zaznavajo vpliv »dobre argumentacije« učencev, kadar ocenjujejo njihovo znanje. Pri
tem smo ponovno izhajali iz pragmatične razsežnosti jezika, in sicer v luči tako imenova-
nega ustnega ocenjevanja znanja, ki predstavlja poseben govorni dogodek v kontekstu pe-
dagoškega diskurza in ga opredeljuje več dejavnikov. Enega od njih gotovo opredeljujejo
tudi retorične in argumentativne strategije jezikovne rabe, katerih uspešno obvladovanje,
poznavanje in razumevanje zaznamuje tovrstno interakcijo med učiteljem in učencem. V
iskanju sicer »objektivnega znanja«, ki ga učitelj želi/mora ustrezno tudi ovrednotiti, je
namreč nemogoče povsem izključiti vpliv komunikacijskega konteksta. Vsi elementi (be-
sedni in nebesedni), ki določajo, kako predstavljamo neko vsebino, brez dvoma vplivajo na
učinek, ki ga bomo dosegli pri poslušalcih. In prav nič drugače ni v primeru, ko je v situa-
ciji ustnega spraševanja glavni govorec učenec in njegov poslušalec učitelj.
Učitelji so večinoma prepoznali vpliv argumentacije učencev na njihovo ocenjevanje,
pri čemer se v odgovorih učitelji OŠ in SŠ med sabo statistično značilno ne razlikujejo. Ve-
čina učiteljev OŠ je navedla, da kvaliteta argumentacije učencev srednje vpliva na njihovo
ocenjevanje (40,5%), ali celo, da zelo vpliva (36,2%), medtem ko je 15,5% učiteljev navedlo,
da vpliva malo in 7,8% učiteljev, da sploh ne vpliva. Podobno so odgovarjali učitelji SŠ, le
da jih je večina odgovorila, da kvaliteta argumentacije učencev zelo vpliva na njihovo oce-
njevanje (42,8%), sledijo tisti, ki so navedli, da vpliva srednje (35,8%), nato tisti, ki so trdi-
li, da je ta vpliv majhen (15,4%) ali da ga sploh ni (6,0%).
Vsebinska pojasnila, ki so jih k odgovorom navajali učitelji, smo ponovno oblikovali
v kategorije 1. reda, ki smo jih nato združili v 3 kategorije 2. reda. Pri tem smo izhajali iz
opredelitve pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da takšna argumentacija vpliva na učitelje-
vo ocenjevanje znanja:
a) ali je »kvalitetna argumentacija« sestavni del učne vsebine (znanja) in s tem tudi del
preverjanja,
b) ali je »kvalitetna« argumentacija jezikovna strategija, ki glede na upoštevanje pra-
vil argumentiranja opredeli uspešnost komunikacijske situacije (in s tem vpliva na oce-
njevanje), in
c) ali je »kvalitetna argumentacija« sredstvo prepričevanja, ki je s subjektivne perspekti-
ve učitelja prepoznana kot dejavnik spremembe v njegovem ocenjevanju.
