Page 92 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 92
Povezanost med zaznavanjem komunikacijskih kompetenc učencev in stopnjo
participativne klime šole
Ker smo v raziskavi kot mesto in sredstvo izvajanja pedagoških dejavnosti opredelili
komunikacijo v šoli (in ne le pouka posameznih predmetov), nas je zanimala tudi politika
vključevanja učencev na širši šolski ravni. Naša predpostavka je bila, da bi šolska klima, ki
odraža intenzivnejše in aktivnejše sodelovanje učencev na ravni oblikovanja splošnih šol-
skih pravil in dejavnosti, lahko prispevala k dvigu komunikacijskih kompetenc učencev.
Učitelje smo povprašali o tem, kako pogosto šola, kjer poučujejo, vključuje učence v
pouk in druge dejavnosti, ki določajo njeno delovanje. Vprašanje izbirnega tipa je vključe-
valo postavke:
a) Na naši šoli se učitelji posvetujemo z učenci, preden se odločimo o pomembnih
stvareh (npr. izrekanju disciplinskih ukrepov, izbiri ekskurzij, pravilih šolskega reda);
b) Pobude in predloge učencev o šolskih dejavnostih skušamo realizirati;
c) Predstavniki učencev v šolski skupnosti soodločajo o poteku pouka in dejavnostih
na šoli;
d) Na naši šoli učence spodbujamo, da opozarjajo na krivice in nepravilnosti, ki jih
opazijo;
e) Učitelji se odzivamo na nasilje (verbalno in fizično) med učenci; in
f) Treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.
Na podlagi postavk smo oblikovali kompozitno spremenljivko, ki sta jo sestavljali
dve komponenti. Prvo komponento, ki je vključevala postavke a), b), c), smo poimenovali
»vključevanje učencev«. Notranja konsistentnost lestvice je bila zmerno nizka (a = 0,69),
pri čemer sta najbolj izstopali postavki na naši šoli se učitelji posvetujemo z učenci, preden
se odločimo o pomembnih stvareh (,796) ter pobude in predloge učencev o šolskih dejavno-
stih skušamo realizirati (,773). Druga komponenta je vključevala postavke d), e), f) in poi-
menovali smo jo »odzivanje na kršitve norm«. Notranja konsistentnost te lestvice je bila
nizka (a = 0,62), najbolj sta izstopali postavki učitelji se odzivamo na nasilje (verbalno in
fizično) med učenci (,798) in treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki
smo si jih zastavili (,780).
Učitelji OŠ in SŠ so se statistično razlikovali v drugi komponenti (t(1,314) = -3,78; p =
0,000). Učitelji OŠ (M = 5,17; SD = 1,553) statistično pogosteje zaznavajo participativ-
no klimo šole na ravni odzivanja na kršitve norm kot učitelji SŠ (M = 5,96; SD = 1,774).
Prav tako so se učitelji OŠ v drugi komponenti statistično značilno razlikovali na rav-
ni predmetnih skupin (F(3,120) = 2,8; p = 0,043). Najpogosteje so participativno klimo šole
participativne klime šole
Ker smo v raziskavi kot mesto in sredstvo izvajanja pedagoških dejavnosti opredelili
komunikacijo v šoli (in ne le pouka posameznih predmetov), nas je zanimala tudi politika
vključevanja učencev na širši šolski ravni. Naša predpostavka je bila, da bi šolska klima, ki
odraža intenzivnejše in aktivnejše sodelovanje učencev na ravni oblikovanja splošnih šol-
skih pravil in dejavnosti, lahko prispevala k dvigu komunikacijskih kompetenc učencev.
Učitelje smo povprašali o tem, kako pogosto šola, kjer poučujejo, vključuje učence v
pouk in druge dejavnosti, ki določajo njeno delovanje. Vprašanje izbirnega tipa je vključe-
valo postavke:
a) Na naši šoli se učitelji posvetujemo z učenci, preden se odločimo o pomembnih
stvareh (npr. izrekanju disciplinskih ukrepov, izbiri ekskurzij, pravilih šolskega reda);
b) Pobude in predloge učencev o šolskih dejavnostih skušamo realizirati;
c) Predstavniki učencev v šolski skupnosti soodločajo o poteku pouka in dejavnostih
na šoli;
d) Na naši šoli učence spodbujamo, da opozarjajo na krivice in nepravilnosti, ki jih
opazijo;
e) Učitelji se odzivamo na nasilje (verbalno in fizično) med učenci; in
f) Treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili.
Na podlagi postavk smo oblikovali kompozitno spremenljivko, ki sta jo sestavljali
dve komponenti. Prvo komponento, ki je vključevala postavke a), b), c), smo poimenovali
»vključevanje učencev«. Notranja konsistentnost lestvice je bila zmerno nizka (a = 0,69),
pri čemer sta najbolj izstopali postavki na naši šoli se učitelji posvetujemo z učenci, preden
se odločimo o pomembnih stvareh (,796) ter pobude in predloge učencev o šolskih dejavno-
stih skušamo realizirati (,773). Druga komponenta je vključevala postavke d), e), f) in poi-
menovali smo jo »odzivanje na kršitve norm«. Notranja konsistentnost te lestvice je bila
nizka (a = 0,62), najbolj sta izstopali postavki učitelji se odzivamo na nasilje (verbalno in
fizično) med učenci (,798) in treba je uporabiti tudi grožnje, da pri pouku dosežemo cilje, ki
smo si jih zastavili (,780).
Učitelji OŠ in SŠ so se statistično razlikovali v drugi komponenti (t(1,314) = -3,78; p =
0,000). Učitelji OŠ (M = 5,17; SD = 1,553) statistično pogosteje zaznavajo participativ-
no klimo šole na ravni odzivanja na kršitve norm kot učitelji SŠ (M = 5,96; SD = 1,774).
Prav tako so se učitelji OŠ v drugi komponenti statistično značilno razlikovali na rav-
ni predmetnih skupin (F(3,120) = 2,8; p = 0,043). Najpogosteje so participativno klimo šole
