Page 88 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 88
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja
z zaznavanjem »dobre argumentacije«
Med zaznavanjem »dobre argumentacije« in vključevanjem principov uspešnega pre-
pričevanja ni bilo statistično značilne povezave, zato te hipoteze nismo mogli potrditi.
Se pa statistično značilno povezujeta poučevanje uspešnega prepričevanja skozi ra-
zumevanje in konstrukcijo stališč (1. komponenta) in zaznavanje »dobre argumentacije«
(Kruskal-Vallis n-par. ANOVA; H(3,200) = 8,08; p = 0,044). Najpogosteje poučujejo prin-
cipe razumevanja in konstrukcije stališč učitelji, ki so kot »dobro argumentacijo« opre-
delili nastop (M = 1,79; SD = 2,021), sledijo jim tisti, ki so jo opredelili kot intenco prepri-
čevanja (M = 1,58; SD = 1,838), nato učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili v
okviru kriterijev veljavne argumentacije (M = 1,01; SD = 1,807), in najredkeje tisti, ki so
jo opredelili v okviru jezikovne komponente (M = ,83; SD = 1,177).
V luči parnih primerjav med posameznimi kategorijami ugotovimo, da se povezujeta
kategoriji kriteriji veljavne argumentacije in nastop (p = 0,022): učitelji, ki so »dobro argu-
mentacijo« opredelili v okviru nastopa, poučujejo več principov uspešnega prepričevanja
skozi razumevanje in konstrukcijo stališč, kot učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opre-
delili po kriterijih veljavne argumentacije.
Povezujeta se tudi kategoriji kriteriji veljavne argumentacije in intenca prepričevanja
(p = 0,030): učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili po kriteriju intenca prepriče-
vanja, poučujejo več principov uspešnega prepričevanja skozi razumevanje in konstrukci-
jo stališč, kot učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili po kriterijih veljavne argu-
mentacije.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja
z vplivom kvalitete argumentacije na ocenjevanje
Vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja se statistično značilno
(a zelo šibko) pozitivno povezuje z intenzivnostjo vpliva kvalitete argumentacije na oce-
njevanje (r = 0,150). Učitelji, ki v pouk pogosteje vključujejo prvine konstrukcije stališča,
tudi menijo, da kvaliteta argumentacije, ki jo izkažejo učenci, v večji meri vpliva na njiho-
vo ocenjevanje znanja.
Med vključevanjem in poučevanjem principov uspešnega prepričevanja ter posame-
znimi kategorijami kvalitetne argumentacije ni statistično značilne povezanosti.
Komunikacijske kompetence v razredu
V raziskavi smo skušali ugotavljati tudi razmerje med komunikacijskimi kompeten-
cami v razredu ter vključevanjem in poučevanjem retorično-argumentativnih principov.
z zaznavanjem »dobre argumentacije«
Med zaznavanjem »dobre argumentacije« in vključevanjem principov uspešnega pre-
pričevanja ni bilo statistično značilne povezave, zato te hipoteze nismo mogli potrditi.
Se pa statistično značilno povezujeta poučevanje uspešnega prepričevanja skozi ra-
zumevanje in konstrukcijo stališč (1. komponenta) in zaznavanje »dobre argumentacije«
(Kruskal-Vallis n-par. ANOVA; H(3,200) = 8,08; p = 0,044). Najpogosteje poučujejo prin-
cipe razumevanja in konstrukcije stališč učitelji, ki so kot »dobro argumentacijo« opre-
delili nastop (M = 1,79; SD = 2,021), sledijo jim tisti, ki so jo opredelili kot intenco prepri-
čevanja (M = 1,58; SD = 1,838), nato učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili v
okviru kriterijev veljavne argumentacije (M = 1,01; SD = 1,807), in najredkeje tisti, ki so
jo opredelili v okviru jezikovne komponente (M = ,83; SD = 1,177).
V luči parnih primerjav med posameznimi kategorijami ugotovimo, da se povezujeta
kategoriji kriteriji veljavne argumentacije in nastop (p = 0,022): učitelji, ki so »dobro argu-
mentacijo« opredelili v okviru nastopa, poučujejo več principov uspešnega prepričevanja
skozi razumevanje in konstrukcijo stališč, kot učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opre-
delili po kriterijih veljavne argumentacije.
Povezujeta se tudi kategoriji kriteriji veljavne argumentacije in intenca prepričevanja
(p = 0,030): učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili po kriteriju intenca prepriče-
vanja, poučujejo več principov uspešnega prepričevanja skozi razumevanje in konstrukci-
jo stališč, kot učitelji, ki so »dobro argumentacijo« opredelili po kriterijih veljavne argu-
mentacije.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja
z vplivom kvalitete argumentacije na ocenjevanje
Vključevanje in poučevanje principov uspešnega prepričevanja se statistično značilno
(a zelo šibko) pozitivno povezuje z intenzivnostjo vpliva kvalitete argumentacije na oce-
njevanje (r = 0,150). Učitelji, ki v pouk pogosteje vključujejo prvine konstrukcije stališča,
tudi menijo, da kvaliteta argumentacije, ki jo izkažejo učenci, v večji meri vpliva na njiho-
vo ocenjevanje znanja.
Med vključevanjem in poučevanjem principov uspešnega prepričevanja ter posame-
znimi kategorijami kvalitetne argumentacije ni statistično značilne povezanosti.
Komunikacijske kompetence v razredu
V raziskavi smo skušali ugotavljati tudi razmerje med komunikacijskimi kompeten-
cami v razredu ter vključevanjem in poučevanjem retorično-argumentativnih principov.
