Page 89 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 89
unikacijske kompetence v tem kontekstu pojmujemo v najširšem smislu, kot vse tiste
jezikovne in nejezikovne dejavnosti, ki v razredu omogočajo uspešno interakcijo med uči-
telji in učenci. Naša predpostavka je bila, da bi intenzivnejše vključevanje veščin prepriče-
vanja in utemeljevanja v pouk moralo pozitivno vplivati izboljšanje komunikacijskih kom-
petenc v najširšem smislu ter na dinamiko medosebnih odnosov.
V raziskavi smo učitelje spraševali po zaznavanju komunikacijskih kompetenc učencev
v razredu, ki ga poučujejo. Vprašanje je vključevalo postavke:
a) učenci se ne bojijo odkrito pogovarjati o problemih pri pouku,
b) pripravljenost za dogovarjanje o pravilih vedenja v razredu,
c) učenci znajo razpravljati v razredni diskusiji,
d) učenci zmorejo utemeljeno predstaviti svoje stališče o problemih pri pouku,
e) učenci želijo razpravljati o izbiri teme pri pouku,
f) učenci zmorejo razpravljati o izbiri učnih gradiv,
g) učenci so motivirani za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku, in
h) učenci predlagajo primerno temo obšolskih dejavnosti.
Na podlagi odgovorov smo oblikovali kompozitno spremenljivko, ki je vključevala vse
postavke od a) do h) in jo poimenovali govorniške kompetence. Notranja konsistentnost le-
stvice oziroma komponente je bila visoka (a = 0,86), pri čemer so najvišje korelirale po-
stavke učenci zmorejo razpravljati o izbiri učnih gradiv (,837), učenci zmorejo utemeljeno
predstaviti svoje stališče o problemih pri pouku (,787), učenci znajo razpravljati v razredni
diskusiji (,782) in učenci so motivirani za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku (,781). Za-
znane komunikacijske spretnosti učencev se pri učiteljih OŠ in SŠ niso statistično značil-
no razlikovale, prav tako ni bilo razlik v okviru različnih predmetnih skupin.
Učitelje smo spraševali tudi, ali pri učencih zaznavajo izboljšanje komunikacijskih spre-
tnosti na ravni medosebnih odnosov, če se le-ti pri pouku srečujejo s prvinami uspešnega pre-
pričevanja.
Odgovore smo oblikovali v kategorije 1. reda, ki smo jih nato združili v 3 kategorije
2. reda:
1. Odnosi
a. boljši medosebni odnosi (boljše reševanje konfliktov, sodelovanje, dobra klima)
b. pogostejši dialog, pogovor
c. več poslušanja
d. ni izboljšanja
e. slab vpliv na medosebne odnose
jezikovne in nejezikovne dejavnosti, ki v razredu omogočajo uspešno interakcijo med uči-
telji in učenci. Naša predpostavka je bila, da bi intenzivnejše vključevanje veščin prepriče-
vanja in utemeljevanja v pouk moralo pozitivno vplivati izboljšanje komunikacijskih kom-
petenc v najširšem smislu ter na dinamiko medosebnih odnosov.
V raziskavi smo učitelje spraševali po zaznavanju komunikacijskih kompetenc učencev
v razredu, ki ga poučujejo. Vprašanje je vključevalo postavke:
a) učenci se ne bojijo odkrito pogovarjati o problemih pri pouku,
b) pripravljenost za dogovarjanje o pravilih vedenja v razredu,
c) učenci znajo razpravljati v razredni diskusiji,
d) učenci zmorejo utemeljeno predstaviti svoje stališče o problemih pri pouku,
e) učenci želijo razpravljati o izbiri teme pri pouku,
f) učenci zmorejo razpravljati o izbiri učnih gradiv,
g) učenci so motivirani za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku, in
h) učenci predlagajo primerno temo obšolskih dejavnosti.
Na podlagi odgovorov smo oblikovali kompozitno spremenljivko, ki je vključevala vse
postavke od a) do h) in jo poimenovali govorniške kompetence. Notranja konsistentnost le-
stvice oziroma komponente je bila visoka (a = 0,86), pri čemer so najvišje korelirale po-
stavke učenci zmorejo razpravljati o izbiri učnih gradiv (,837), učenci zmorejo utemeljeno
predstaviti svoje stališče o problemih pri pouku (,787), učenci znajo razpravljati v razredni
diskusiji (,782) in učenci so motivirani za razpravo o izbiri oblike dela pri pouku (,781). Za-
znane komunikacijske spretnosti učencev se pri učiteljih OŠ in SŠ niso statistično značil-
no razlikovale, prav tako ni bilo razlik v okviru različnih predmetnih skupin.
Učitelje smo spraševali tudi, ali pri učencih zaznavajo izboljšanje komunikacijskih spre-
tnosti na ravni medosebnih odnosov, če se le-ti pri pouku srečujejo s prvinami uspešnega pre-
pričevanja.
Odgovore smo oblikovali v kategorije 1. reda, ki smo jih nato združili v 3 kategorije
2. reda:
1. Odnosi
a. boljši medosebni odnosi (boljše reševanje konfliktov, sodelovanje, dobra klima)
b. pogostejši dialog, pogovor
c. več poslušanja
d. ni izboljšanja
e. slab vpliv na medosebne odnose
