Page 91 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 91
Povezanost med stališči do vzgoje za aktivno državljanstvo in zaznavanjem
komunikacijskih kompetenc učencev
V raziskavi smo ugotovili, da pri učiteljih OŠ stališča do vzgoje za aktivno državljan-
stvo statistično značilno niso povezana s tem, kako zaznavajo komunikacijske kompeten-
ce učencev.
Na drugi strani smo pri učiteljih SŠ opazili statistično značilno povezavo, ki je sicer
šibko pozitivna (r = 0,149; p = 0,043), a vendarle lahko rečemo, tisti učitelji SŠ, ki imajo
pozitivnejša stališča do vloge šole pri vzgoji za aktivno državljanstvo, zaznavajo večji delež
učencev v razredu za govorniško kompetentne.
Povezanost med zaznavanjem komunikacijskih kompetenc učencev in vključevanjem
učencev pri pouku
Zaznavanje komunikacijskih kompetenc učencev se statistično značilno povezuje tudi
z vključevanjem učencev pri pouku: učitelji, ki pogosteje organizirajo aktivni pouk, zazna-
vajo večji delež učencev v razredu za govorniško kompetentne. Pri tem se je ta povezava kot
močnejša pokazala pri učiteljih OŠ (r = 0,430; p = 0,000), medtem ko je bila pri učiteljih
SŠ šibkejša (r = 0,308; p = 0,000).
Povezanost med zaznavanjem komunikacijskih kompetenc učencev in medosebnimi
odnosi v razredu
Izhajajoč iz predpostavke, da učinkovita jezikovna raba vpliva tudi na kvaliteto med-
osebnih odnosov, smo v raziskavi skušali ugotoviti, ali se z zaznanimi komunikacijski-
mi kompetencami učencev, kot so jih opredelili učitelji, povezuje tudi njihovo zaznavanje
medosebnih odnosov v razredu.
Pri učiteljih OŠ se je ta povezava pokazala kot nekoliko šibkejša in le na ravni kompo-
nente, ki smo jo opredelili kot sodelovalnost (r = 0,386; p = 0,000): učitelji OŠ, ki zazna-
vajo razred kot bolj sodelovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu, ki so govorniško
kompetentni.
Pri učiteljih SŠ je bila pozitivna povezava med sodelovalnostjo in govorniškimi kom-
petencami močnejša (r = 0,401; p = 0,000), obenem pa se je pokazala tudi šibka negativ-
na povezava (r = -0,308; p = 0,000) med govorniškimi kompetencami in 2. komponento v
okviru medosebnih odnosov (tj. tekmovalnost), iz česar je mogoče izpeljati sledeče: učite-
lji SŠ, ki zaznavajo razred kot manj tekmovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu za
govorniško kompetentne.
komunikacijskih kompetenc učencev
V raziskavi smo ugotovili, da pri učiteljih OŠ stališča do vzgoje za aktivno državljan-
stvo statistično značilno niso povezana s tem, kako zaznavajo komunikacijske kompeten-
ce učencev.
Na drugi strani smo pri učiteljih SŠ opazili statistično značilno povezavo, ki je sicer
šibko pozitivna (r = 0,149; p = 0,043), a vendarle lahko rečemo, tisti učitelji SŠ, ki imajo
pozitivnejša stališča do vloge šole pri vzgoji za aktivno državljanstvo, zaznavajo večji delež
učencev v razredu za govorniško kompetentne.
Povezanost med zaznavanjem komunikacijskih kompetenc učencev in vključevanjem
učencev pri pouku
Zaznavanje komunikacijskih kompetenc učencev se statistično značilno povezuje tudi
z vključevanjem učencev pri pouku: učitelji, ki pogosteje organizirajo aktivni pouk, zazna-
vajo večji delež učencev v razredu za govorniško kompetentne. Pri tem se je ta povezava kot
močnejša pokazala pri učiteljih OŠ (r = 0,430; p = 0,000), medtem ko je bila pri učiteljih
SŠ šibkejša (r = 0,308; p = 0,000).
Povezanost med zaznavanjem komunikacijskih kompetenc učencev in medosebnimi
odnosi v razredu
Izhajajoč iz predpostavke, da učinkovita jezikovna raba vpliva tudi na kvaliteto med-
osebnih odnosov, smo v raziskavi skušali ugotoviti, ali se z zaznanimi komunikacijski-
mi kompetencami učencev, kot so jih opredelili učitelji, povezuje tudi njihovo zaznavanje
medosebnih odnosov v razredu.
Pri učiteljih OŠ se je ta povezava pokazala kot nekoliko šibkejša in le na ravni kompo-
nente, ki smo jo opredelili kot sodelovalnost (r = 0,386; p = 0,000): učitelji OŠ, ki zazna-
vajo razred kot bolj sodelovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu, ki so govorniško
kompetentni.
Pri učiteljih SŠ je bila pozitivna povezava med sodelovalnostjo in govorniškimi kom-
petencami močnejša (r = 0,401; p = 0,000), obenem pa se je pokazala tudi šibka negativ-
na povezava (r = -0,308; p = 0,000) med govorniškimi kompetencami in 2. komponento v
okviru medosebnih odnosov (tj. tekmovalnost), iz česar je mogoče izpeljati sledeče: učite-
lji SŠ, ki zaznavajo razred kot manj tekmovalen, zaznavajo večji delež učencev v razredu za
govorniško kompetentne.
