Page 87 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 87
Kategorije odgovorov smo po stopnjah razvrstili takole:
1. Kvalitetna argumentacija kot del učne vsebine
a. je pomemben del reprodukcije znanja pri predmetu (sestavni del učne vsebine)
b. ni del znanja/učne vsebine pri predmetu
c. je manjši del znanja/učne vsebine pri predmetu
2. Kvalitetna argumentacija kot veščina, ki jo opredeljujejo posebna pravila
a. je dobra/veljavna
b. je slaba, je pičla
3. Kvalitetna argumentacija kot dejavnik odziva učitelja
a. učitelj zaradi nje spremeni mnenje
Učitelji so najpogosteje navajali, da kvaliteta argumentacije učencev na njihovo oce-
njevanje vpliva takrat, kadar je del učne vsebine (učitelji OŠ: 31,3%; učitelji SŠ: 32,6%), pri
čemer je znotraj te kategorije najvišji odstotek dosegla podkategorija, da je kvalitetna ar-
gumentacija pomemben del reprodukcije znanja pri predmetu (učitelji OŠ: 25,2%; učitelji
SŠ: 23,0%). Drugi najpogostejši odgovori so se nanašali na kvaliteto argumentacije v smi-
slu veljavnosti (učitelji OŠ: 21,4%; učitelji SŠ: 20,4%), sledili so neprimerni odgovori (uči-
telji OŠ: 12,2%; učitelji SŠ: 6,5%) in na koncu še odgovori, ki so sodili v kategorijo odziv
učitelja (učitelji OŠ: 8,4%; učitelji SŠ: 5,2%).
Učitelji OŠ in SŠ se med sabo v odgovorih niso statistično značilno razlikovali. Prav
tako ni bilo statistično značilnih razlik v odprtih odgovorih glede na intenzivnost vpli-
va argumentacije (zelo, srednje, malo, sploh ne) in v tem pogledu se tudi učitelji OŠ in SŠ
med sabo niso razlikovali.
Statistično značilne razlike so se pokazale na ravni predmetnih skupin (x2(6,186) =
12,72; p = 0,048). Najpogosteje so vpliv kvalitetne argumentacije učencev na ocenjevanje,
kadar je ta del učne vsebine, zaznali učitelji jezika (,603%), sledijo jim učitelji družboslov-
ja in umetnosti (,628%), naravoslovja in tehnike (,536%) ter učitelji športa (,450%). Zno-
traj kategorije odgovorov o veljavnosti argumentacije, ki je po pogostosti izbire na dru-
gem mestu, so v ospredju učitelji naravoslovja, ki so jo izbrali najpogosteje (,393%), sledi-
jo jim učitelji jezika (,353%), družboslovja in umetnosti (,349%) ter športa (,300%). Zno-
traj kategorije odgovorov o odzivu učitelja, ki je po pogostosti izbire na tretjem mestu, pre-
cej v ospredje stopijo učitelji športa (,250%), za njimi so nato učitelji naravoslovja in tehni-
ke (,071%), učitelji jezika (,044%) in na koncu učitelji družboslovja in umetnosti (,023).
1. Kvalitetna argumentacija kot del učne vsebine
a. je pomemben del reprodukcije znanja pri predmetu (sestavni del učne vsebine)
b. ni del znanja/učne vsebine pri predmetu
c. je manjši del znanja/učne vsebine pri predmetu
2. Kvalitetna argumentacija kot veščina, ki jo opredeljujejo posebna pravila
a. je dobra/veljavna
b. je slaba, je pičla
3. Kvalitetna argumentacija kot dejavnik odziva učitelja
a. učitelj zaradi nje spremeni mnenje
Učitelji so najpogosteje navajali, da kvaliteta argumentacije učencev na njihovo oce-
njevanje vpliva takrat, kadar je del učne vsebine (učitelji OŠ: 31,3%; učitelji SŠ: 32,6%), pri
čemer je znotraj te kategorije najvišji odstotek dosegla podkategorija, da je kvalitetna ar-
gumentacija pomemben del reprodukcije znanja pri predmetu (učitelji OŠ: 25,2%; učitelji
SŠ: 23,0%). Drugi najpogostejši odgovori so se nanašali na kvaliteto argumentacije v smi-
slu veljavnosti (učitelji OŠ: 21,4%; učitelji SŠ: 20,4%), sledili so neprimerni odgovori (uči-
telji OŠ: 12,2%; učitelji SŠ: 6,5%) in na koncu še odgovori, ki so sodili v kategorijo odziv
učitelja (učitelji OŠ: 8,4%; učitelji SŠ: 5,2%).
Učitelji OŠ in SŠ se med sabo v odgovorih niso statistično značilno razlikovali. Prav
tako ni bilo statistično značilnih razlik v odprtih odgovorih glede na intenzivnost vpli-
va argumentacije (zelo, srednje, malo, sploh ne) in v tem pogledu se tudi učitelji OŠ in SŠ
med sabo niso razlikovali.
Statistično značilne razlike so se pokazale na ravni predmetnih skupin (x2(6,186) =
12,72; p = 0,048). Najpogosteje so vpliv kvalitetne argumentacije učencev na ocenjevanje,
kadar je ta del učne vsebine, zaznali učitelji jezika (,603%), sledijo jim učitelji družboslov-
ja in umetnosti (,628%), naravoslovja in tehnike (,536%) ter učitelji športa (,450%). Zno-
traj kategorije odgovorov o veljavnosti argumentacije, ki je po pogostosti izbire na dru-
gem mestu, so v ospredju učitelji naravoslovja, ki so jo izbrali najpogosteje (,393%), sledi-
jo jim učitelji jezika (,353%), družboslovja in umetnosti (,349%) ter športa (,300%). Zno-
traj kategorije odgovorov o odzivu učitelja, ki je po pogostosti izbire na tretjem mestu, pre-
cej v ospredje stopijo učitelji športa (,250%), za njimi so nato učitelji naravoslovja in tehni-
ke (,071%), učitelji jezika (,044%) in na koncu učitelji družboslovja in umetnosti (,023).
