Page 85 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 85
sedovanja in intenco oziroma zavzetost govorca. Znotraj odgovorov smo najprej obli-
kovali kategorije 1. reda ter jih nato združili v štiri kategorije 2. reda:
1. Kriteriji veljavne argumentacije8
a. sprejemljivost
b. relevantnost
c. zadostnost
2. Nastop
a. učinkovitost, odziv poslušalcev
b. dobro predstavljena
3. Jezikovna komponenta
a. zmožnost oblikovanja stališča
b. spretnost jezikovne rabe
4. Intenca prepričevanja
a. pripravljenost zagovarjati mnenje
Kot »dobro argumentacijo« učencev so učitelji najpogosteje prepoznali tisto, ki iz-
polnjuje enega od kriterijev veljavne argumentacije (učitelji OŠ: 48,9%; učitelji SŠ: 43,0%),
pri čemer sta v podkategorijah izstopali zlasti sprejemljivost (učitelji OŠ: 37,4%; učitelji
SŠ: 28,3%) in relevantnost (učitelji OŠ: 22,9%; učitelji SŠ: 21,3%), precej redkeje so odgo-
vori vsebovali tudi zadostnost (učitelji OŠ: 5,3%; učitelji SŠ: ,9%).9 Na drugem mestu po
mnenju učiteljev »dobro argumentacijo« opredeljuje nastop (učitelji OŠ: 18,3%; učitelji
SŠ: 13,5%), sledita mu angažiranost govorca (9,9%), in jezikovna zmožnost (5,3%) pri uči-
teljih OŠ ter v obratnem vrstnem redu pri učiteljih SŠ ( jezikovna zmožnost: 12,2%; anga-
žiranost govorca: 8,7%).
8 Zavedajoč se, da je brez vsakršne predhodne zamejitve (ali naknadnega preverjanja) težko ali celo nemogoče vedeti,
kaj so učitelji mislili s tem, ko so, denimo, zapisali, da je dobra argumentacija tista, ki je »utemeljena«, ali tista, ki »te-
melji na podatkih«, smo se odločili, da v to kategorijo štejemo vse odgovore, ki so v ubeseditvah kakor koli nakazo-
vali možno pomensko povezavo z enim od kriterijev (tj. sprejemljivosti, relevantnosti in zadostnosti). Ker pa s stališča
teorije argumentacije izpolnjevanje enega od kriterijev še ne pomeni dobre argumentacije oziroma njene veljavnosti,
ampak morajo biti izpolnjenih vsi trije kriteriji hkrati, bomo sintagmo dobra argumentacija v kontekstu naše raziskave
od sedaj naprej zapisovali v navednicah (tj. »dobra argumentacija«).
9 Na tem mestu še enkrat poudarimo, da se v pričujoči raziskavi nismo osredinili na kvalitativno analizo odgovorov, ki
so bili mestoma tako kompleksni, da so, denimo, vsebovali elemente, ki bi dejansko ustrezali teoretski opredelitvi do-
bre/veljavne argumentacije (in posledično verjetno odražajo učiteljevo poznavanje argumentacije). Na drugi strani
smo naleteli na veliko odgovorov, ki so združevali zelo različne elemente, (od argumentativnih, retoričnih, pa vse do
povsem neustreznih), nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so v celoti odražali očitno nepoznavanje in nerazumevanje ar-
gumentacije (učitelji OŠ: 8,4%; učitelji SŠ: 10,4%).
kovali kategorije 1. reda ter jih nato združili v štiri kategorije 2. reda:
1. Kriteriji veljavne argumentacije8
a. sprejemljivost
b. relevantnost
c. zadostnost
2. Nastop
a. učinkovitost, odziv poslušalcev
b. dobro predstavljena
3. Jezikovna komponenta
a. zmožnost oblikovanja stališča
b. spretnost jezikovne rabe
4. Intenca prepričevanja
a. pripravljenost zagovarjati mnenje
Kot »dobro argumentacijo« učencev so učitelji najpogosteje prepoznali tisto, ki iz-
polnjuje enega od kriterijev veljavne argumentacije (učitelji OŠ: 48,9%; učitelji SŠ: 43,0%),
pri čemer sta v podkategorijah izstopali zlasti sprejemljivost (učitelji OŠ: 37,4%; učitelji
SŠ: 28,3%) in relevantnost (učitelji OŠ: 22,9%; učitelji SŠ: 21,3%), precej redkeje so odgo-
vori vsebovali tudi zadostnost (učitelji OŠ: 5,3%; učitelji SŠ: ,9%).9 Na drugem mestu po
mnenju učiteljev »dobro argumentacijo« opredeljuje nastop (učitelji OŠ: 18,3%; učitelji
SŠ: 13,5%), sledita mu angažiranost govorca (9,9%), in jezikovna zmožnost (5,3%) pri uči-
teljih OŠ ter v obratnem vrstnem redu pri učiteljih SŠ ( jezikovna zmožnost: 12,2%; anga-
žiranost govorca: 8,7%).
8 Zavedajoč se, da je brez vsakršne predhodne zamejitve (ali naknadnega preverjanja) težko ali celo nemogoče vedeti,
kaj so učitelji mislili s tem, ko so, denimo, zapisali, da je dobra argumentacija tista, ki je »utemeljena«, ali tista, ki »te-
melji na podatkih«, smo se odločili, da v to kategorijo štejemo vse odgovore, ki so v ubeseditvah kakor koli nakazo-
vali možno pomensko povezavo z enim od kriterijev (tj. sprejemljivosti, relevantnosti in zadostnosti). Ker pa s stališča
teorije argumentacije izpolnjevanje enega od kriterijev še ne pomeni dobre argumentacije oziroma njene veljavnosti,
ampak morajo biti izpolnjenih vsi trije kriteriji hkrati, bomo sintagmo dobra argumentacija v kontekstu naše raziskave
od sedaj naprej zapisovali v navednicah (tj. »dobra argumentacija«).
9 Na tem mestu še enkrat poudarimo, da se v pričujoči raziskavi nismo osredinili na kvalitativno analizo odgovorov, ki
so bili mestoma tako kompleksni, da so, denimo, vsebovali elemente, ki bi dejansko ustrezali teoretski opredelitvi do-
bre/veljavne argumentacije (in posledično verjetno odražajo učiteljevo poznavanje argumentacije). Na drugi strani
smo naleteli na veliko odgovorov, ki so združevali zelo različne elemente, (od argumentativnih, retoričnih, pa vse do
povsem neustreznih), nekaj pa je bilo tudi takšnih, ki so v celoti odražali očitno nepoznavanje in nerazumevanje ar-
gumentacije (učitelji OŠ: 8,4%; učitelji SŠ: 10,4%).
