Page 83 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 83
= 3,156), naravoslovja in tehnike (M = 27,66; SD = 2,057) in najmanj med učitelji
družboslovja in umetnosti (M = 28,24; SD = 1,877).
V nadaljevanju analize smo ugotavljali, ali se z zaznanimi medosebnimi odnosi v ra-
zredu povezuje tudi poučevanje in vključevanje prvin retorike in argumentacije v pouk.
Povezava se je pokazala kot šibko pozitivna (r = 0,267, p = 0,004): učitelji OŠ, ki zazna-
vajo razred kot bolj nepovezan oziroma tekmovalen (2. komponenta), pogosteje vključujejo
v pouk prvine javnega udejstvovanja (2. komponenta). Pri učiteljih SŠ te povezave ni bilo
mogoče opaziti.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja s stališči
učiteljev do vzgoje za aktivno državljanstvo
Naša analiza je pokazala tudi, da se stališča učiteljev do vloge šole pri vzgoji mladih za
aktivno državljanstvo šibko pozitivno povezujejo z vključevanjem in poučevanjem reto-
rično-argumentativnih elementov pri predmetih, ki jih poučujejo. Vzgojo mladih za ak-
tivno državljanstvo smo v vprašalnikih opredelili skozi trditve o participativni vlogi šole:
a) V družbenih organizacijah izven šole lahko mladi pridobijo več izkušenj s soodlo-
čanjem kot v šoli.
b) Vključevanje v javno življenje je močno odvisno od v šoli pridobljenih komunika-
cijskih spretnosti.
c) Sodelovanje šole v lokalni skupnosti daje učencem zgled za njihovo aktivno vklju-
čevanje v družbo.
d) Z aktivnim sodelovanjem pri pouku se mladi učijo spretnosti soodločanja in javne-
ga komuniciranja.
e) Za pridobivanje govorniških veščin zadostuje, če mladi javno nastopajo.
f) Učitelji lažje dosežemo cilje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci.
g) Šola lahko pripravi mlade za aktivno vključevanje v družbo le s tem, da jim posre-
duje kakovostno znanje.
h) Poučevanje temeljnih komunikacijskih spretnosti ne bi smelo biti le del jezikovne-
ga in družboslovnega pouka.
Na podlagi postavk b), c), d, f) smo oblikovali kompozitno spremenljivko »vloga šole
pri pripravi na aktivno državljanstvo«, znotraj katere so najvišje korelirale postavke sode-
lovanje šole v lokalni skupnosti daje učencem zgled za njihovo aktivno vključevanje v druž-
bo (,691), z aktivnim sodelovanjem pri pouku se mladi učijo spretnosti soodločanja in javnega
komuniciranja (,678) ter učitelji lažje dosežemo cilje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci
(,656). Notranja konsistentnost spremenljivke je bila zelo nizka (a = 0,53).
družboslovja in umetnosti (M = 28,24; SD = 1,877).
V nadaljevanju analize smo ugotavljali, ali se z zaznanimi medosebnimi odnosi v ra-
zredu povezuje tudi poučevanje in vključevanje prvin retorike in argumentacije v pouk.
Povezava se je pokazala kot šibko pozitivna (r = 0,267, p = 0,004): učitelji OŠ, ki zazna-
vajo razred kot bolj nepovezan oziroma tekmovalen (2. komponenta), pogosteje vključujejo
v pouk prvine javnega udejstvovanja (2. komponenta). Pri učiteljih SŠ te povezave ni bilo
mogoče opaziti.
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja s stališči
učiteljev do vzgoje za aktivno državljanstvo
Naša analiza je pokazala tudi, da se stališča učiteljev do vloge šole pri vzgoji mladih za
aktivno državljanstvo šibko pozitivno povezujejo z vključevanjem in poučevanjem reto-
rično-argumentativnih elementov pri predmetih, ki jih poučujejo. Vzgojo mladih za ak-
tivno državljanstvo smo v vprašalnikih opredelili skozi trditve o participativni vlogi šole:
a) V družbenih organizacijah izven šole lahko mladi pridobijo več izkušenj s soodlo-
čanjem kot v šoli.
b) Vključevanje v javno življenje je močno odvisno od v šoli pridobljenih komunika-
cijskih spretnosti.
c) Sodelovanje šole v lokalni skupnosti daje učencem zgled za njihovo aktivno vklju-
čevanje v družbo.
d) Z aktivnim sodelovanjem pri pouku se mladi učijo spretnosti soodločanja in javne-
ga komuniciranja.
e) Za pridobivanje govorniških veščin zadostuje, če mladi javno nastopajo.
f) Učitelji lažje dosežemo cilje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci.
g) Šola lahko pripravi mlade za aktivno vključevanje v družbo le s tem, da jim posre-
duje kakovostno znanje.
h) Poučevanje temeljnih komunikacijskih spretnosti ne bi smelo biti le del jezikovne-
ga in družboslovnega pouka.
Na podlagi postavk b), c), d, f) smo oblikovali kompozitno spremenljivko »vloga šole
pri pripravi na aktivno državljanstvo«, znotraj katere so najvišje korelirale postavke sode-
lovanje šole v lokalni skupnosti daje učencem zgled za njihovo aktivno vključevanje v druž-
bo (,691), z aktivnim sodelovanjem pri pouku se mladi učijo spretnosti soodločanja in javnega
komuniciranja (,678) ter učitelji lažje dosežemo cilje, če se o njih sproti dogovarjamo z učenci
(,656). Notranja konsistentnost spremenljivke je bila zelo nizka (a = 0,53).
