Page 82 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 82
Povezanost vključevanja in poučevanja principov uspešnega prepričevanja s stališči uči-
teljev do medosebnih odnosov v razredu
V okviru raziskave smo učitelje spraševali tudi o tem, kako zaznavajo odnose v razre-
du, ki ga poučujejo. Vprašanje, pri katerem smo jih prosili, naj označijo, za koliko učencev
veljajo izbrane trditve, je vključevalo postavke:
a) dobro medsebojno razumevanje,
b) opozarjanje na medsebojne žalitve in krivice,
c) neopaženost v razredu,
d) medsebojna zanesljivost,
e) medsebojna žaljivost,
f) motenje drugih pri pouku,
g) žaljivost do učiteljev,
h) nezanimanje za uspeh sošolcev,
i) medsebojno tekmovanje v znanju,
j) pomoč le svojim najboljšim prijateljem, in
k) razredne odločitve kot rezultat predlogov sošolcev.
Oblikovali smo dve kompozitni spremenljivki. Prva komponenta (a = 0,66) je vključe-
vala postavke a, b, d, k, ki smo jih opisali s sintagmo »splošna razredna kohezivnost«, z do-
polnilom, da komponenta vsebuje tudi elemente vključenosti, prosocialnosti in sodelovalno-
sti. V okviru te komponente so najvišje korelirale postavke medsebojna zanesljivost (,760),
dobro medsebojno razumevanje (,680), opozarjanje na medsebojne žalitve in krivice (,675)
in razredne odločitve kot rezultat predlogov sošolcev (,608).
Druga komponenta (a = 0,58) je vključevala postavke c, e, f, g, h, i, j, ki smo jih opre-
delili kot »nepovezanost«, z dopolnilom, da vsebuje tudi elemente tekmovalnosti in nespo-
štljivosti. Znotraj nje sta najvišje korelirali postavki medsebojna žaljivost (,662) in žaljivost
do učiteljev (,659).
Zaznani medosebni odnosi se statistično razlikujejo med učitelji OŠ in učitelji SŠ, in
sicer tako po prvi komponenti (t(1,316) = -2,00; p = 0,046) kot tudi po drugi komponen-
ti (t(1,316) = -3,37; p = 0,001). Večja stopnja splošne kohezivnosti je zaznana med učitelji SŠ
(M = 10,23; SD = 2,519), medtem ko je večja stopnja nepovezanosti zaznana med učitelji
OŠ (M = 27,19; SD = 2,536).
Pri učiteljih OŠ so statistično značilne razlike tudi v zaznavanju medosebnih odnosov
glede na predmetna področja (F(3,118) = 3,85; p = 0,011). Nepovezanost je najpogosteje za-
znana med učitelji športa (M = 26,12; SD = 2,058), sledijo jim učitelji jezika (M = 26,57;
teljev do medosebnih odnosov v razredu
V okviru raziskave smo učitelje spraševali tudi o tem, kako zaznavajo odnose v razre-
du, ki ga poučujejo. Vprašanje, pri katerem smo jih prosili, naj označijo, za koliko učencev
veljajo izbrane trditve, je vključevalo postavke:
a) dobro medsebojno razumevanje,
b) opozarjanje na medsebojne žalitve in krivice,
c) neopaženost v razredu,
d) medsebojna zanesljivost,
e) medsebojna žaljivost,
f) motenje drugih pri pouku,
g) žaljivost do učiteljev,
h) nezanimanje za uspeh sošolcev,
i) medsebojno tekmovanje v znanju,
j) pomoč le svojim najboljšim prijateljem, in
k) razredne odločitve kot rezultat predlogov sošolcev.
Oblikovali smo dve kompozitni spremenljivki. Prva komponenta (a = 0,66) je vključe-
vala postavke a, b, d, k, ki smo jih opisali s sintagmo »splošna razredna kohezivnost«, z do-
polnilom, da komponenta vsebuje tudi elemente vključenosti, prosocialnosti in sodelovalno-
sti. V okviru te komponente so najvišje korelirale postavke medsebojna zanesljivost (,760),
dobro medsebojno razumevanje (,680), opozarjanje na medsebojne žalitve in krivice (,675)
in razredne odločitve kot rezultat predlogov sošolcev (,608).
Druga komponenta (a = 0,58) je vključevala postavke c, e, f, g, h, i, j, ki smo jih opre-
delili kot »nepovezanost«, z dopolnilom, da vsebuje tudi elemente tekmovalnosti in nespo-
štljivosti. Znotraj nje sta najvišje korelirali postavki medsebojna žaljivost (,662) in žaljivost
do učiteljev (,659).
Zaznani medosebni odnosi se statistično razlikujejo med učitelji OŠ in učitelji SŠ, in
sicer tako po prvi komponenti (t(1,316) = -2,00; p = 0,046) kot tudi po drugi komponen-
ti (t(1,316) = -3,37; p = 0,001). Večja stopnja splošne kohezivnosti je zaznana med učitelji SŠ
(M = 10,23; SD = 2,519), medtem ko je večja stopnja nepovezanosti zaznana med učitelji
OŠ (M = 27,19; SD = 2,536).
Pri učiteljih OŠ so statistično značilne razlike tudi v zaznavanju medosebnih odnosov
glede na predmetna področja (F(3,118) = 3,85; p = 0,011). Nepovezanost je najpogosteje za-
znana med učitelji športa (M = 26,12; SD = 2,058), sledijo jim učitelji jezika (M = 26,57;
