Page 78 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 78
na raven poučevanja. Najpogosteje principe uspešnega prepričevanja skozi javno udej-
stvovanje vključujejo pri pouku učitelji OŠ in SŠ družboslovnih in umetniških predmetov
(M = 10,16; SD = 2,930), sledijo jim učitelji, ki poučujejo jezik (M = 10,43; SD = 2,508),
nato šport (M = 11,28; SD = 2,562) in najmanj učitelji s področja naravoslovje in tehni-
ka (M = 11,72; SD = 2,461).
V parnih primerjavah so razlike med posameznimi predmetnimi področji statistično
značilne med skupinama naravoslovje/tehnika in družboslovje/umetnost (p = 0,001) ter
naravoslovje/tehnika in jezik (p = 0,005).
Poučevanje principov uspešnega prepričevanja
Učitelje smo spraševali, ali principe uspešnega prepričevanja, ki smo jih navedli v pred-
hodnem vprašanju izbirnega tipa, tudi neposredno poučujejo. Pri tem smo jih prosili, naj
te principe eksplicitno navedejo. Odstotki pritrdilnih odgovorov so bili zelo nizki in niso
presegli 30% v luči izbora posameznega retorično-argumentativnega elementa s seznama.
Najpogosteje je bila izbrana postavka kako poslušati sogovornika/sogovornico, za katero je
28, 2% učiteljev OŠ (in 15,2% učiteljev SŠ) trdilo, da jo poučujejo. Sledi ji postavka kako se
pripraviti in izvesti samostojni govorni nastop, ki jo poučuje 18,3% učiteljev OŠ (in 15,7%
učiteljev SŠ), in kako povzeti bistvo neke teme, problema, kar poučuje 14,5% učiteljev OŠ
(in 12,6% učiteljev SŠ).4 Omeniti velja primer odgovora, kjer so učitelji eksplicitno nave-
dli, da navedenih principov uspešnega prepričevanja ne poznajo. V tem oziru so izstopali
učitelji SŠ (19,1%), medtem ko učitelji OŠ tovrstnega odgovora niso navajali.
Odgovore učiteljev na vprašanje o poučevanju principov uspešnega prepričevanja smo
kategorizirali skladno s postavkami v vprašanju o vključevanju retorike in argumentacije
v pouk. Tako smo tudi kompozitne spremenljivke kategoričnih odgovorov oblikovali gle-
de na dve komponenti, ki ju je pokazala analiza omenjenega vprašanja (tj. razumevanje in
konstrukcija stališča ter javno udejstvovanje). Pri vsakem učitelju smo sešteli število nave-
denih kategorij, ki sodijo v prvo komponento, in število tistih navedenih, ki sodijo v dru-
go komponento.
Razlike med učitelji OŠ in SŠ niso statistično značilne ne po prvi ne po drugi kompo-
nenti, saj so učitelji v svojih odgovorih navedli premalo elementov, ki bi sodili v obe skupini.
Drugačen rezultat je bil na ravni predmetnih skupin. Razlike med učitelji različnih
predmetov v poučevanju principov razumevanja in konstrukcije stališča (1. komponenta) so
statistično značilne (Kruskal Wallis H(3,349) = 48,275 p = 0,000). Največ (povprečno skoraj
4 Prikaz izbranih elementov ne pomeni, da učitelji v OŠ retorične principe poučujejo v večjem številu, saj je pri posame-
znih kategorijah odgovorov razmerje tudi obrnjeno, a ne presega 11%.
stvovanje vključujejo pri pouku učitelji OŠ in SŠ družboslovnih in umetniških predmetov
(M = 10,16; SD = 2,930), sledijo jim učitelji, ki poučujejo jezik (M = 10,43; SD = 2,508),
nato šport (M = 11,28; SD = 2,562) in najmanj učitelji s področja naravoslovje in tehni-
ka (M = 11,72; SD = 2,461).
V parnih primerjavah so razlike med posameznimi predmetnimi področji statistično
značilne med skupinama naravoslovje/tehnika in družboslovje/umetnost (p = 0,001) ter
naravoslovje/tehnika in jezik (p = 0,005).
Poučevanje principov uspešnega prepričevanja
Učitelje smo spraševali, ali principe uspešnega prepričevanja, ki smo jih navedli v pred-
hodnem vprašanju izbirnega tipa, tudi neposredno poučujejo. Pri tem smo jih prosili, naj
te principe eksplicitno navedejo. Odstotki pritrdilnih odgovorov so bili zelo nizki in niso
presegli 30% v luči izbora posameznega retorično-argumentativnega elementa s seznama.
Najpogosteje je bila izbrana postavka kako poslušati sogovornika/sogovornico, za katero je
28, 2% učiteljev OŠ (in 15,2% učiteljev SŠ) trdilo, da jo poučujejo. Sledi ji postavka kako se
pripraviti in izvesti samostojni govorni nastop, ki jo poučuje 18,3% učiteljev OŠ (in 15,7%
učiteljev SŠ), in kako povzeti bistvo neke teme, problema, kar poučuje 14,5% učiteljev OŠ
(in 12,6% učiteljev SŠ).4 Omeniti velja primer odgovora, kjer so učitelji eksplicitno nave-
dli, da navedenih principov uspešnega prepričevanja ne poznajo. V tem oziru so izstopali
učitelji SŠ (19,1%), medtem ko učitelji OŠ tovrstnega odgovora niso navajali.
Odgovore učiteljev na vprašanje o poučevanju principov uspešnega prepričevanja smo
kategorizirali skladno s postavkami v vprašanju o vključevanju retorike in argumentacije
v pouk. Tako smo tudi kompozitne spremenljivke kategoričnih odgovorov oblikovali gle-
de na dve komponenti, ki ju je pokazala analiza omenjenega vprašanja (tj. razumevanje in
konstrukcija stališča ter javno udejstvovanje). Pri vsakem učitelju smo sešteli število nave-
denih kategorij, ki sodijo v prvo komponento, in število tistih navedenih, ki sodijo v dru-
go komponento.
Razlike med učitelji OŠ in SŠ niso statistično značilne ne po prvi ne po drugi kompo-
nenti, saj so učitelji v svojih odgovorih navedli premalo elementov, ki bi sodili v obe skupini.
Drugačen rezultat je bil na ravni predmetnih skupin. Razlike med učitelji različnih
predmetov v poučevanju principov razumevanja in konstrukcije stališča (1. komponenta) so
statistično značilne (Kruskal Wallis H(3,349) = 48,275 p = 0,000). Največ (povprečno skoraj
4 Prikaz izbranih elementov ne pomeni, da učitelji v OŠ retorične principe poučujejo v večjem številu, saj je pri posame-
znih kategorijah odgovorov razmerje tudi obrnjeno, a ne presega 11%.
