Page 77 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 77
tio oziroma predstavljajo tako imenovana orodja za odkrivanje in konstrukcijo argu-
mentov (kako oblikovati stališče do problema = ,840; kako povzeti bistvo neke teme, proble-
ma = ,834; kako poiskati in oblikovati razloge, ki podpirajo stališče = ,831), medtem ko v
drugi komponenti izstopata zlasti sodelovanje v javni razpravi (,876) in sodelovanje v de-
batni tekmi (,848).
Glede na pogostost vključevanja principov uspešnega prepričevanja v pouk se skupi-
ni učiteljev na OŠ in SŠ statistično značilno razlikujeta v oceni prve komponente (t(1, 292)
= -1,997; p = 0,047). Učitelji v SŠ (M = 26,39; SD = 8,306) namreč statistično značilno
redkeje kot učitelji v OŠ (M = 24,47; SD = 7,452) pri pouku vključujejo principe uspešne-
ga prepričevanja skozi razumevanje in konstrukcijo stališča.
Učitelji se pri vključevanju principov uspešnega prepričevanja razlikujejo tudi glede
predmetna področja (tj. naravoslovje in tehnika, družboslovje in umetnost, jezik, šport),
pri čemer se v prvi komponenti (razumevanje in konstrukcija stališča) razlikujejo tudi gle-
de na raven poučevanja (tj. ali poučujejo v OŠ ali v SŠ).
Učitelji OŠ izbranih predmetnih področij se medsebojno statistično značilno razli-
kujejo v vključevanju principov uspešnega prepričevanja skozi razumevanje in konstrukci-
jo stališča (F(3,106) = 3,24; p = 0,025). Najpogosteje te principe vključujejo pri pouku učitelji
družboslovnih in umetniških predmetov (M = 22,72; SD = 6,871), sledijo jim učitelji jezi-
kov (M = 23,32; SD = 7,744), športa (M = 24,29; SD = 7,956) in najmanj pogosto učitelji
predmetnega področja naravoslovje in tehnika (M = 28,03; SD = 6,467).
Če si ogledamo še parne primerjave, lahko vidimo, da so razlike med posameznimi
predmetnimi področji statistično značilne med skupinama naravoslovje/tehnika in druž-
boslovje/umetnost (p = 0,047) ter naravoslovje/tehnika in jezik (p = 0,047).
Učitelji SŠ izbranih predmetnih področij se prav tako medsebojno statistično značil-
no razlikujejo v prvi komponenti (F(3,173) = 2,81; p = 0,041). Najpogosteje principe uspešne-
ga prepričevanja skozi razumevanje in konstrukcijo stališča vključujejo pri pouku učitelji je-
zikovnih predmetov (M = 24,48; SD = 8,371), sledijo jim učitelji, ki poučujejo družboslov-
ne in umetniške predmete (M = 25,28; SD = 8,492), naravoslovje in tehniko (M = 27,89;
SD = 7,894) ter športa, kjer teh principov vključujejo najmanj (M = 29,45; SD = 8,121).
V luči parnih primerjav razlike med posameznimi predmetnimi področji učiteljev
SŠ niso statistično značilne.
V drugi komponenti ( javno udejstvovanje) se učitelji OŠ in SŠ glede na izbrana pred-
metna področja (tj. naravoslovje in tehnika, družboslovje in umetnost, jezik, šport) med-
sebojno statistično značilno razlikujejo (F(3,820) = 6,17; p = 0,000), razlike pa ni opaziti gle-
mentov (kako oblikovati stališče do problema = ,840; kako povzeti bistvo neke teme, proble-
ma = ,834; kako poiskati in oblikovati razloge, ki podpirajo stališče = ,831), medtem ko v
drugi komponenti izstopata zlasti sodelovanje v javni razpravi (,876) in sodelovanje v de-
batni tekmi (,848).
Glede na pogostost vključevanja principov uspešnega prepričevanja v pouk se skupi-
ni učiteljev na OŠ in SŠ statistično značilno razlikujeta v oceni prve komponente (t(1, 292)
= -1,997; p = 0,047). Učitelji v SŠ (M = 26,39; SD = 8,306) namreč statistično značilno
redkeje kot učitelji v OŠ (M = 24,47; SD = 7,452) pri pouku vključujejo principe uspešne-
ga prepričevanja skozi razumevanje in konstrukcijo stališča.
Učitelji se pri vključevanju principov uspešnega prepričevanja razlikujejo tudi glede
predmetna področja (tj. naravoslovje in tehnika, družboslovje in umetnost, jezik, šport),
pri čemer se v prvi komponenti (razumevanje in konstrukcija stališča) razlikujejo tudi gle-
de na raven poučevanja (tj. ali poučujejo v OŠ ali v SŠ).
Učitelji OŠ izbranih predmetnih področij se medsebojno statistično značilno razli-
kujejo v vključevanju principov uspešnega prepričevanja skozi razumevanje in konstrukci-
jo stališča (F(3,106) = 3,24; p = 0,025). Najpogosteje te principe vključujejo pri pouku učitelji
družboslovnih in umetniških predmetov (M = 22,72; SD = 6,871), sledijo jim učitelji jezi-
kov (M = 23,32; SD = 7,744), športa (M = 24,29; SD = 7,956) in najmanj pogosto učitelji
predmetnega področja naravoslovje in tehnika (M = 28,03; SD = 6,467).
Če si ogledamo še parne primerjave, lahko vidimo, da so razlike med posameznimi
predmetnimi področji statistično značilne med skupinama naravoslovje/tehnika in druž-
boslovje/umetnost (p = 0,047) ter naravoslovje/tehnika in jezik (p = 0,047).
Učitelji SŠ izbranih predmetnih področij se prav tako medsebojno statistično značil-
no razlikujejo v prvi komponenti (F(3,173) = 2,81; p = 0,041). Najpogosteje principe uspešne-
ga prepričevanja skozi razumevanje in konstrukcijo stališča vključujejo pri pouku učitelji je-
zikovnih predmetov (M = 24,48; SD = 8,371), sledijo jim učitelji, ki poučujejo družboslov-
ne in umetniške predmete (M = 25,28; SD = 8,492), naravoslovje in tehniko (M = 27,89;
SD = 7,894) ter športa, kjer teh principov vključujejo najmanj (M = 29,45; SD = 8,121).
V luči parnih primerjav razlike med posameznimi predmetnimi področji učiteljev
SŠ niso statistično značilne.
V drugi komponenti ( javno udejstvovanje) se učitelji OŠ in SŠ glede na izbrana pred-
metna področja (tj. naravoslovje in tehnika, družboslovje in umetnost, jezik, šport) med-
sebojno statistično značilno razlikujejo (F(3,820) = 6,17; p = 0,000), razlike pa ni opaziti gle-
