Page 76 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 76
v šolski pouk. Zato smo se odločili, da v pričujoči predstavitvi podrobneje osvetlimo
učitelje kot glavne akterje v tem procesu.
Poučevanje in raba retorike in argumentacije pri pouku
Vključevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk
Izhajajoč iz pragmatičnega pogleda na jezik, v okviru katerega retorika in argumenta-
cija predstavljata posebni strategiji jezikovne rabe in sta kot posebna oblika komunikacije
navzoči tudi v pedagoškem diskurzu, smo učitelje najprej povprašali po pogostosti vklju-
čevanja principov uspešnega prepričevanja v pouk pri predmetih, ki jih poučujejo. Pri tem
smo izhajali iz razumevanja retorike kot veščine prepričevanja in utemeljevanja ter kot
principe uspešnega prepričevanja opredelili tako retorične kot argumentativne elemente.
V vprašanje izbirnega tipa smo zato vključili postavke, ki predstavljajo opise temelj-
nih retorično-argumentativnih elementov iz retorične mreže in argumentativnih postop-
kov ter nekaj tipičnih formalnih/javnih situacij, ki glede na svoje specifike predpostavlja-
jo strukturirano rabo omenjenih principov:
a) kako predstaviti novo temo,
b) kako povzeti bistvo teme/problema,
c) kako oblikovati stališče do problema,
d) kako poiskati in oblikovati argumente, ki podpirajo stališče,
e) kako poiskati in oblikovati argumente, ki nasprotujejo stališču,
f) kako poslušati sogovornika,
g) kako utemeljeno zavrniti stališče sogovornika,
h) kako se odzvati na nasprotujoče stališče,
i) kako postaviti vprašanja sogovorniku,
j) kako sodelovati v javni razpravi,
k) kako sodelovati v debatni tekmi, in
l) kako se pripraviti in izvesti samostojni govorni nastop.
V okviru komponentne analize smo na podlagi naštetih postavk oblikovali kompozi-
tne spremenljivke (principi uspešnega prepričevanja), ki smo jih združili v dve komponenti.
Prva komponenta (a, b c, d, e, f, g, h, i), ki smo jo poimenovali razumevanje in kon-
strukcija stališča, je pokazala izjemno visoko notranjo konsistentnost lestvice (a = 0,94),
prav tako je visoko notranjo konsistentnost lestvice (a = 0,85) pokazala tudi druga kom-
ponenta (j, k, l), ki smo jo poimenovali javno udejstvovanje. V okviru prve komponente so
visoko korelirale zlasti spremenljivke, ki v kontekstu retorične teorije sodijo v koncept in-
učitelje kot glavne akterje v tem procesu.
Poučevanje in raba retorike in argumentacije pri pouku
Vključevanje principov uspešnega prepričevanja v pouk
Izhajajoč iz pragmatičnega pogleda na jezik, v okviru katerega retorika in argumenta-
cija predstavljata posebni strategiji jezikovne rabe in sta kot posebna oblika komunikacije
navzoči tudi v pedagoškem diskurzu, smo učitelje najprej povprašali po pogostosti vklju-
čevanja principov uspešnega prepričevanja v pouk pri predmetih, ki jih poučujejo. Pri tem
smo izhajali iz razumevanja retorike kot veščine prepričevanja in utemeljevanja ter kot
principe uspešnega prepričevanja opredelili tako retorične kot argumentativne elemente.
V vprašanje izbirnega tipa smo zato vključili postavke, ki predstavljajo opise temelj-
nih retorično-argumentativnih elementov iz retorične mreže in argumentativnih postop-
kov ter nekaj tipičnih formalnih/javnih situacij, ki glede na svoje specifike predpostavlja-
jo strukturirano rabo omenjenih principov:
a) kako predstaviti novo temo,
b) kako povzeti bistvo teme/problema,
c) kako oblikovati stališče do problema,
d) kako poiskati in oblikovati argumente, ki podpirajo stališče,
e) kako poiskati in oblikovati argumente, ki nasprotujejo stališču,
f) kako poslušati sogovornika,
g) kako utemeljeno zavrniti stališče sogovornika,
h) kako se odzvati na nasprotujoče stališče,
i) kako postaviti vprašanja sogovorniku,
j) kako sodelovati v javni razpravi,
k) kako sodelovati v debatni tekmi, in
l) kako se pripraviti in izvesti samostojni govorni nastop.
V okviru komponentne analize smo na podlagi naštetih postavk oblikovali kompozi-
tne spremenljivke (principi uspešnega prepričevanja), ki smo jih združili v dve komponenti.
Prva komponenta (a, b c, d, e, f, g, h, i), ki smo jo poimenovali razumevanje in kon-
strukcija stališča, je pokazala izjemno visoko notranjo konsistentnost lestvice (a = 0,94),
prav tako je visoko notranjo konsistentnost lestvice (a = 0,85) pokazala tudi druga kom-
ponenta (j, k, l), ki smo jo poimenovali javno udejstvovanje. V okviru prve komponente so
visoko korelirale zlasti spremenljivke, ki v kontekstu retorične teorije sodijo v koncept in-
