Page 75 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 75
a je od učitelja zahtevalo 10-15 minut časa. Vse izpolnjene vprašalnike učiteljev so nam
iz šol vrnili po pošti.
Vse odgovore izbirnega tipa iz vprašalnikov za učence/dijake in učitelje smo vnesli v
elektronske baze podatkov, ločeno za učitelje in učence/dijake. Tudi vse proste odgovore
smo dobesedno prepisali v elektronske baze. Na podlagi pridobljenih odgovorov na po-
samezna vprašanja smo oblikovali kodirno shemo za vsako vprašanje, ki je vsebovala vse-
binsko različne kategorije odgovorov. Nato smo odgovore vseh učencev in dijakov ustre-
zno kodirali po pripravljenih shemah. Četrtino odgovorov na vsako vprašanje smo kodi-
rali dvakrat, da smo preverili zanesljivost ocenjevanja prostih odgovorov (kodiranja). Nato
smo pri vsakem vprašanju oblikovali širše kategorije drugega reda, ki so zajemale struktur-
no podobne kategorije prvega reda. Združevanje kategorij prvega reda v kategorije druge-
ga reda smo izvedli s pomočjo programske opreme SPSS. Te podatke o kategorijah odgo-
vorov drugega reda smo vključili v nadaljnje statistične analize, skupaj z numeričnimi po-
datki iz vprašanj izbirnega tipa.
Odgovore na posamezna vprašanja izbirnega tipa smo analizirali z analizo glavnih
komponent in preverjali notranjo konsistentnost postavk, ki so ga sestavljale. Na podla-
gi tega smo za posamezna vprašanja oblikovali sestavljene, kompozitne spremenljivke, ki
smo jih nato vključili v nadaljnje statistične analize.
S pomočjo uni- in multivariatnih statističnih metod smo preverjali zastavljene hipo-
teze, ki so se nanašale na posamezna področja preučevanja, t.j. medkulturni odnosi, parti-
cipacija v šoli, retorika in argumentacija, razumevanje solidarnosti in skupinskega odloča-
nja, ter povezanost med temi področji.
Analiza rezultatov
Analiza, ki jo bomo predstavili v nadaljevanju, ima dve omejitvi:
■ v okviru vprašalnikov bomo obravnavali le na tista vprašanja in zastavljene hipo-
teze, ki se nanašajo na vlogo šole pri poznavanju, razumevanju in rabi retorično-argu-
mentativnih spretnosti v šolskem okolju (pri pouku posameznih predmetov, šolskih in
obšolskih dejavnostih ter v medosebnih odnosih).
■ rezultati, ki jih bomo predstavili, se nanašajo le na analizo izbranih vprašanj iz
vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali učitelji.
Razlog, da prav tako zanimive rezultate v zvezi z retoriko in argumentacijo, ki jih od-
ražajo vprašalniki za učence in dijake, tokrat puščamo ob strani, je osredinjenost našega
preučevanja zgolj na načine formalnega vključevanja retorično-argumentativnih princi-
iz šol vrnili po pošti.
Vse odgovore izbirnega tipa iz vprašalnikov za učence/dijake in učitelje smo vnesli v
elektronske baze podatkov, ločeno za učitelje in učence/dijake. Tudi vse proste odgovore
smo dobesedno prepisali v elektronske baze. Na podlagi pridobljenih odgovorov na po-
samezna vprašanja smo oblikovali kodirno shemo za vsako vprašanje, ki je vsebovala vse-
binsko različne kategorije odgovorov. Nato smo odgovore vseh učencev in dijakov ustre-
zno kodirali po pripravljenih shemah. Četrtino odgovorov na vsako vprašanje smo kodi-
rali dvakrat, da smo preverili zanesljivost ocenjevanja prostih odgovorov (kodiranja). Nato
smo pri vsakem vprašanju oblikovali širše kategorije drugega reda, ki so zajemale struktur-
no podobne kategorije prvega reda. Združevanje kategorij prvega reda v kategorije druge-
ga reda smo izvedli s pomočjo programske opreme SPSS. Te podatke o kategorijah odgo-
vorov drugega reda smo vključili v nadaljnje statistične analize, skupaj z numeričnimi po-
datki iz vprašanj izbirnega tipa.
Odgovore na posamezna vprašanja izbirnega tipa smo analizirali z analizo glavnih
komponent in preverjali notranjo konsistentnost postavk, ki so ga sestavljale. Na podla-
gi tega smo za posamezna vprašanja oblikovali sestavljene, kompozitne spremenljivke, ki
smo jih nato vključili v nadaljnje statistične analize.
S pomočjo uni- in multivariatnih statističnih metod smo preverjali zastavljene hipo-
teze, ki so se nanašale na posamezna področja preučevanja, t.j. medkulturni odnosi, parti-
cipacija v šoli, retorika in argumentacija, razumevanje solidarnosti in skupinskega odloča-
nja, ter povezanost med temi področji.
Analiza rezultatov
Analiza, ki jo bomo predstavili v nadaljevanju, ima dve omejitvi:
■ v okviru vprašalnikov bomo obravnavali le na tista vprašanja in zastavljene hipo-
teze, ki se nanašajo na vlogo šole pri poznavanju, razumevanju in rabi retorično-argu-
mentativnih spretnosti v šolskem okolju (pri pouku posameznih predmetov, šolskih in
obšolskih dejavnostih ter v medosebnih odnosih).
■ rezultati, ki jih bomo predstavili, se nanašajo le na analizo izbranih vprašanj iz
vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali učitelji.
Razlog, da prav tako zanimive rezultate v zvezi z retoriko in argumentacijo, ki jih od-
ražajo vprašalniki za učence in dijake, tokrat puščamo ob strani, je osredinjenost našega
preučevanja zgolj na načine formalnega vključevanja retorično-argumentativnih princi-
