Page 72 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 72
Na sodelujočih šolah smo v raziskavo povabili tudi vse učitelje, ki poučujejo v izbra-
nih oddelkih. Odzvali so se v različnem številu, od 2 do 13 iz posameznega oddelka v
osnovnih šolah in od 2 do 17 na oddelek v srednjih šolah. V raziskavi je sodelovalo sku-
paj 333 učiteljev izbranih razredov v osnovnih in srednjih šolah: 103 učitelji v osnovni šoli
(62 učiteljev 6. razreda, 41 učiteljev 9. razreda; 28 jih je poučevalo v obeh izbranih oddel-
kih 6. in 9. razreda na isti šoli) ter 230 profesorjev v srednji šoli (80 na gimnazijah, 81 na
družboslovnih tehniških šolah in 69 na naravoslovno-tehniških srednjih šolah). V vzor-
cu učiteljev je bilo več žensk kot moških, tako iz osnovnih kot srednjih šol (več kot dve tre-
tjini žensk in manj kot tretjino moških). Od skupno 333 učiteljev je bilo 33,9 % učiteljev
naravoslovnih in tehniških predmetov (31,1 % med osnovnošolskimi in 35,2 % med sre-
dnješolskimi učitelji), 22,5 % učiteljev družboslovnih in umetniških predmetov (17,5 %
med osnovnošolskimi in 24,8 % med srednješolskimi učitelji), 30,6 % učiteljev jezikov-
nih predmetov (36,9 % med osnovnošolskimi in 27,8 % med srednješolskimi učitelji) ter
10,2 % učiteljev športne vzgoje (12,6 % med osnovnošolskimi in 9,1 % med srednješolski-
mi učitelji).
Pripomočki
Učitelji in učenci so anonimno in pisno izpolnjevali vprašalnike, ki so vključevali
vprašanja o demografskih podatkih, vzgoji za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo,
participaciji učencev v šoli ter poznavanju in rabi principov retorike in argumentacije. Vpra-
šanja so bila večinoma izbirnega tipa, nekatera pa odprtega tipa. Vprašalniki za učence
osnovnih šol so se mestoma jezikovno razlikovali od vprašalnikov za dijake; vsebovali so
enostavnejše izraze za vsebinsko enake pojme in koncepte, kot so bili navedeni dijakom.3
Če si v luči zgoraj omenjenih tematskih izhodišč (tj. multikulturnost, aktivno drža-
vljanstvo, retorika in argumentacija), nekoliko natančneje ogledamo strukturo vprašalni-
kov, lahko vprašanja, ki smo jih zastavili učiteljem in učencem, opredelimo takole:
3 V luči raziskovanja njihovega poznavanja retorično-argumentativnih principov se to nanaša zlasti na pojem retorika,
za katerega smo predpostavljali, da bi utegnil učencem v osnovni šoli povzročati večje težave pri razumevanju, zato
smo ga nadomestili s sintagmo (kaj od naštetega), ki se je neposredno nanašala na ponujene konkretne izbire retorično-
argumentativnih principov, ki so jih morali označiti.
nih oddelkih. Odzvali so se v različnem številu, od 2 do 13 iz posameznega oddelka v
osnovnih šolah in od 2 do 17 na oddelek v srednjih šolah. V raziskavi je sodelovalo sku-
paj 333 učiteljev izbranih razredov v osnovnih in srednjih šolah: 103 učitelji v osnovni šoli
(62 učiteljev 6. razreda, 41 učiteljev 9. razreda; 28 jih je poučevalo v obeh izbranih oddel-
kih 6. in 9. razreda na isti šoli) ter 230 profesorjev v srednji šoli (80 na gimnazijah, 81 na
družboslovnih tehniških šolah in 69 na naravoslovno-tehniških srednjih šolah). V vzor-
cu učiteljev je bilo več žensk kot moških, tako iz osnovnih kot srednjih šol (več kot dve tre-
tjini žensk in manj kot tretjino moških). Od skupno 333 učiteljev je bilo 33,9 % učiteljev
naravoslovnih in tehniških predmetov (31,1 % med osnovnošolskimi in 35,2 % med sre-
dnješolskimi učitelji), 22,5 % učiteljev družboslovnih in umetniških predmetov (17,5 %
med osnovnošolskimi in 24,8 % med srednješolskimi učitelji), 30,6 % učiteljev jezikov-
nih predmetov (36,9 % med osnovnošolskimi in 27,8 % med srednješolskimi učitelji) ter
10,2 % učiteljev športne vzgoje (12,6 % med osnovnošolskimi in 9,1 % med srednješolski-
mi učitelji).
Pripomočki
Učitelji in učenci so anonimno in pisno izpolnjevali vprašalnike, ki so vključevali
vprašanja o demografskih podatkih, vzgoji za medkulturne odnose in aktivno državljanstvo,
participaciji učencev v šoli ter poznavanju in rabi principov retorike in argumentacije. Vpra-
šanja so bila večinoma izbirnega tipa, nekatera pa odprtega tipa. Vprašalniki za učence
osnovnih šol so se mestoma jezikovno razlikovali od vprašalnikov za dijake; vsebovali so
enostavnejše izraze za vsebinsko enake pojme in koncepte, kot so bili navedeni dijakom.3
Če si v luči zgoraj omenjenih tematskih izhodišč (tj. multikulturnost, aktivno drža-
vljanstvo, retorika in argumentacija), nekoliko natančneje ogledamo strukturo vprašalni-
kov, lahko vprašanja, ki smo jih zastavili učiteljem in učencem, opredelimo takole:
3 V luči raziskovanja njihovega poznavanja retorično-argumentativnih principov se to nanaša zlasti na pojem retorika,
za katerega smo predpostavljali, da bi utegnil učencem v osnovni šoli povzročati večje težave pri razumevanju, zato
smo ga nadomestili s sintagmo (kaj od naštetega), ki se je neposredno nanašala na ponujene konkretne izbire retorično-
argumentativnih principov, ki so jih morali označiti.
