Page 71 - Janja Žmavc, Vloga in pomen jezika v državljanski vzgoji, Komunikacijska kompetenca kot nujna sestavina odgovornega državljanstva, Digitalna knjižnica, Documenta 2
P. 71
Opis vzorca in metodologija2
Vzorec:
Mladostnike smo vzorčili v treh starostnih skupinah (zgodnje mladostništvo: 11-12
let; srednje mladostništvo: 14-15 let; pozno mladostništvo: 17-18 let) po osnovnih in sre-
dnjih šolah v Sloveniji. Glede na različne velikosti populacij mladostnikov v dvanajstih slo-
venskih statističnih regijah (vir: Urad RS za statistiko, demografski podatki za leto 2010),
ki so stari 10-14 let in 15-19 let, smo regije s sosednjih področij združevali, da bi populaci-
je čim bolj izenačili po velikosti. Tako smo oblikovali 6 širših regij: Gorenjska, Primorska
(Notranjsko-kraška, Obalno-kraška in Goriška), Dolenjska (Spodnjeposavska, Jugovzho-
dna Slovenija), Celjska (Savinjska, Zasavska), Štajerska (Podravska, Pomurska, Koroška)
in Osrednjeslovenska. V vsaki združeni regiji sta bili populaciji mlajših in starejših mlado-
stnikov velikosti med 10 in 15.000, v zadnjih dveh navedenih regijah pa med 23 in 27.000,
zato smo iz njiju vzorčili dvakrat več mladostnikov kot v prvih štirih združenih regijah.
V vsaki regiji smo vzorčili eno osnovno šolo in po eno srednjo treh različnih smeri izo-
braževalnih programov (gimnazija, srednja strokovna šola družboslovne smeri in naravo-
slovno tehniške smeri); v dveh regijah – osrednjeslovenski in štajerski – pa po dve šoli vsa-
kega tipa. Zaradi premajhnega odziva učencev/dijakov na nekaterih šolah, smo za sodelo-
vanje zaprosili dodatne šole enake smeri iz iste regije. Tako smo za sodelovanje v raziskavi
pridobili 8 osnovnih šol in 27 srednjih šol. V vsaki osnovni šoli smo v vzorec vključili po
en celoten oddelek učencev 6. razreda in en oddelek 9. razreda. V vsaki srednji šoli so bili v
vzorec vključeni dijaki enega oddelka 3. letnika. V vzorec so bili vključeni tudi učitelji iz-
branih oddelkov. Porazdelitev sodelujočih mladostnikov (N = 868) po posameznih regi-
jah je sledeča: Gorenjska 10,9 %, Primorska 11,1 %, Dolenjska 12,8 %, Celjska 13,1 %, Šta-
jerska 24,6 % in Osrednjeslovenska 27,5 %. Podobna je tudi regijska porazdelitev učencev
osnovnih šol in dijakov srednjih šol, medtem ko je porazdelitev sodelujočih učiteljev (N =
333) po posameznih regijah videti takole: Gorenjska 13,5 %, Primorska 7,5 %, Dolenjska
13,5 %, Celjska 12,6 %, Štajerska 28,5 % in Osrednjeslovenska 24,3 %.
V raziskavi je sodelovalo 868 mladostnikov in mladostnic iz osnovnih (N = 246) in
srednjih šol (N = 621) v Sloveniji. V vzorcu je bilo 42,3 % dijakov iz gimnazij, 30,4 % di-
jakov družboslovnih srednjih šol ter 27,3 % dijakov naravoslovno-tehniških srednjih šol.
Vzorec je bil uravnotežen po spolu, vključenih je bilo 46,7 % fantov in 53,3 %
deklet (v OŠ: 49,6 % oz. 50,4 %; v SŠ: 45,6 % oz. 54,4 %).
2 Pričujoče poglavje razen shematičnega pregleda vsebinskih izhodišč navajamo po Gril (2011).
Vzorec:
Mladostnike smo vzorčili v treh starostnih skupinah (zgodnje mladostništvo: 11-12
let; srednje mladostništvo: 14-15 let; pozno mladostništvo: 17-18 let) po osnovnih in sre-
dnjih šolah v Sloveniji. Glede na različne velikosti populacij mladostnikov v dvanajstih slo-
venskih statističnih regijah (vir: Urad RS za statistiko, demografski podatki za leto 2010),
ki so stari 10-14 let in 15-19 let, smo regije s sosednjih področij združevali, da bi populaci-
je čim bolj izenačili po velikosti. Tako smo oblikovali 6 širših regij: Gorenjska, Primorska
(Notranjsko-kraška, Obalno-kraška in Goriška), Dolenjska (Spodnjeposavska, Jugovzho-
dna Slovenija), Celjska (Savinjska, Zasavska), Štajerska (Podravska, Pomurska, Koroška)
in Osrednjeslovenska. V vsaki združeni regiji sta bili populaciji mlajših in starejših mlado-
stnikov velikosti med 10 in 15.000, v zadnjih dveh navedenih regijah pa med 23 in 27.000,
zato smo iz njiju vzorčili dvakrat več mladostnikov kot v prvih štirih združenih regijah.
V vsaki regiji smo vzorčili eno osnovno šolo in po eno srednjo treh različnih smeri izo-
braževalnih programov (gimnazija, srednja strokovna šola družboslovne smeri in naravo-
slovno tehniške smeri); v dveh regijah – osrednjeslovenski in štajerski – pa po dve šoli vsa-
kega tipa. Zaradi premajhnega odziva učencev/dijakov na nekaterih šolah, smo za sodelo-
vanje zaprosili dodatne šole enake smeri iz iste regije. Tako smo za sodelovanje v raziskavi
pridobili 8 osnovnih šol in 27 srednjih šol. V vsaki osnovni šoli smo v vzorec vključili po
en celoten oddelek učencev 6. razreda in en oddelek 9. razreda. V vsaki srednji šoli so bili v
vzorec vključeni dijaki enega oddelka 3. letnika. V vzorec so bili vključeni tudi učitelji iz-
branih oddelkov. Porazdelitev sodelujočih mladostnikov (N = 868) po posameznih regi-
jah je sledeča: Gorenjska 10,9 %, Primorska 11,1 %, Dolenjska 12,8 %, Celjska 13,1 %, Šta-
jerska 24,6 % in Osrednjeslovenska 27,5 %. Podobna je tudi regijska porazdelitev učencev
osnovnih šol in dijakov srednjih šol, medtem ko je porazdelitev sodelujočih učiteljev (N =
333) po posameznih regijah videti takole: Gorenjska 13,5 %, Primorska 7,5 %, Dolenjska
13,5 %, Celjska 12,6 %, Štajerska 28,5 % in Osrednjeslovenska 24,3 %.
V raziskavi je sodelovalo 868 mladostnikov in mladostnic iz osnovnih (N = 246) in
srednjih šol (N = 621) v Sloveniji. V vzorcu je bilo 42,3 % dijakov iz gimnazij, 30,4 % di-
jakov družboslovnih srednjih šol ter 27,3 % dijakov naravoslovno-tehniških srednjih šol.
Vzorec je bil uravnotežen po spolu, vključenih je bilo 46,7 % fantov in 53,3 %
deklet (v OŠ: 49,6 % oz. 50,4 %; v SŠ: 45,6 % oz. 54,4 %).
2 Pričujoče poglavje razen shematičnega pregleda vsebinskih izhodišč navajamo po Gril (2011).
